duhovniki in spolna zloraba
Berem v današnjem časopisju koliko spolnih zlorab je bilo ODKRITIH v okrilju ustanove, ki na ves glas propagira celibat in med smrtne grehe uvršča spolnost med isto spolnimi partnerji.O pedofiliji – pa sploh nočem omeniti, ker je to zame primer sprevrženosti številka 1.Razmišljate kaj o tem????Saj to je alarmantno.Komu zaupamo naše otroke????? Pošastim!!!!!
Tudi oni so ljudje,kaj ste res tko naivni da verjamete da ne “seksajo” halooo.Mislm da so zlo redke izjeme , ki to ne pocnejo.Ja komu vse zaupamo svoje otroke, rajs ne pomislim na to.Vem le eno,da je najboljse da si z svojim otrokom tko blizu, da ti pove vsak svoj korak in potem ti je jasno takoj kdaj kje kaj ni vredu in urgiras se predno se mu kaj lahko zgodi.
Tudi sama sem bila v bližini enega takega… Nič hudega sluteš smo med počitnicami igrali na župnijskem dvorišču odbojko. Nekoč je žoga letela previsoko. Tako visoko, da je priletela v veroučno učilnico (okno je bilo odprto). No, jaz sem šla po žogo, v rokah pa jo je imel takratni kaplan te župnije. Žoge mi ni hotel dati, me je pa pričel otipavati. Usedel se je na stol v učilnici, me potegnil nase in komaj sem se mu iztrgala iz rok. Dol sem odletela brez žoge in se hitro pobrala domov. Nekateri so me gledali čudno, nekaj drugih deklic pa ne. takrat še nisem vedela zakaj…
Potem, čez leta, ko se je predlani (ali pa leto prej?) pojavila afera s slovenskim župnikom, ki je deloval v Avstriji, je vse privrelo na plan. Ja, ta župnik je bil včasih naš kaplan. In kako mi je bilo hudo za tisto dekletce in njeno družino. Še kako verjamem, da je res storil kar je. ampak vse se je obrnilo proti mali… No, ravno v tistem času se nas je nekaj starih prijateljic in sošolk dobilo na kavi. In pogovor je nanesel tudi nanj. Takrat smo vse presenečene ugotavljale, da nismo bile edine. Groza!
Najbolj žalostno pa je, da menda niti ena (tudi jaz ne) doma ni zaupala kaj se je zgodilo, ker smo se vse bale, da nam ne bi verjeli. Ta človek je bil pač tak, da smo ga imeli vsi, res vsi radi – otroci, starši, stari starši. Ukvarjal se je z nami, organiziral odbojko, razne druge igre… Ja in na žalost je bil v glavi bolan! Resnično mi je žal, da se nihče izmed nas ni zganil…
Verjamem, da niso vsi taki, jih je pa menda veliko. Jaz jim ne zaupam več. Morda ni prav, ampak tako je. Nekaj se prelomi…
Cerkev, zlasti katoliška, je praktično zasnovana na dvoličnosti, ki je seveda idealna osnova za tako početje…
Mojega brata je v mladih letih malce onegavil frančiškanski pater in je nato (brat, ne pater) v veliki meri zavozil svoje življenje in je v tem edini v naši precej številčni družini!
Moram priznati, da me nikoli ne bo nehalo čuditi, koliko ljudi nekritično pade na tako dvoličnost in se obnaša popolnoma zaslepljeno (govorim seveda o ustanovi, ne o veri).
Moje sočutje vsem žrtvam, ki jih tudi med nami očitno ni malo, samo tiho so iz takih ali drugačnih razlogov.
Vedno bolj sem prepričana, da sploh ne obstajajo nezlorabljeni otroci. Sem še iz starih časov in ko sem dosegla starost 10 let so me konstantno nadlegovali razni strički – sosedje, učitelji, sorodniki… To nadlegovanje je bilo sicer omejeno na opolzke besede, “šlatanje”, nagovarjanje na spolnost, razkazovnje itd. toda bilo je spolno nadlegovanje. Samo, da se to takrat tako ni imenovalo in smo deklice menile, da je to sestavni in nadležni del odraščanja.V cerkev nisem hodila toda nadlegovalcev je bilo dovolj povsod naokrog. Upam, da bodo temu s preganjanjem in pisanjem o tem naredili konec.Če bi sedaj tožila vse tiste nadlegovalce mi nihče ne bi verjel, ker bi bil spisek zelo dolg in bi mislili, da imam bujno domišljijo. Prepričana pa sem, da bi mi vsaka ženska lahko povedala svoje izkušnje s temi stvarmi.
Bravo, Lenčka!!!
Dodajam pa to, da so nekatere žrtve doživele še kaj hujšega, toda priznati ti moram, da smo vse deklice v našem bloku doživljale pravo nočno moro zaradi soseda in šele pred kratkim (zdaj smo vse tridesetletnice), je ena izjavila, da bi po današnjih merilih moral na hladno. Kaj naj zdaj? NIČ!
Ja, nihče vas ne sili, da svoje otroke pošiljate v cerkev. Jaz svojega najbrž ne bom nikoli.
Cerkev je danes skrivališče pedrov in pedofilov, neumne ovce pa to podpirajo. Vero lahko najdeš na drug način oziroma jo neguješ tudi doma, zato ne rabiš nekega pedra, da ti tam laže in pobira denar in da hodiš v cerkev ker vse ostale ovce hodijo in da ne bo potem ti črna ovca.
Imela sem kolega, ki je bil v semenišču pod prisilo matere in ker ni zdržal
pritiska kolegov (pedrov), ki so ga non stop naslegovali in je zato izstopil.
ZZZZZ ti si pa cvetka. Živeli pedri in neumne ovce. Pa še eno vprašanje. Kako da si tu zzzzz, pri dr. Ruglju si pa zzzzzz. Kaj je tisti šesti z doktorska titula, ki jo tu, pri obravnavanju duhovnikov, skrivaš, tam se pa ponašaš s to titulo, saj drugače ti nihče ne bi verjel da je Dr. Rugelj butelj. Zberi se in ne žali vsevprek.
dule misliš, da ko natipkam grem brat če se zmotim za črko ali kaj, saj nisem pri pravopisni nalogi, doktorsko titulo si mi ti pripisal, ker te vrže v zrak zamenjana črka, preberi kakšen tekst z ljubljnsko spakedranščino, pa boš kaj rekel, če bi jaz napisala v svojem narečju bi mi najbrž podelil nobelovo nagrado, glede na to da si mi za manjkajočo črko in zamenjani črki dodelil doktorat
dule pa še enkrat obišči Moški čvek in preglej poste kjer se moški jezijo, ker se tam oglašajo
dz, ti pa preberi še kaj od zgoraj, saj nisem začela teme, vsak napiše svoje mnenje, zlorabe so tudi v šolah, ampak cerkev, ki bi morala biti najbolj čista, s takimi dejanji zelo izstopa in nisem pisala vse povprek, pisala sem za cerkev, ti jo lahko častiš in te lahko jaz vprašam koliko si star , da še nisi sprevidel in, da druge obsojaš da govorijo traparije
Da je Rugelj butelj sto procentno drži, ker misli, da zdravi zasvojenost, v resnici pa ustvarja drugo zasvojenost. Jaz bi bila že raje zasvojena z alkoholom kot z Rugljem.
Kar pa se tiče sprevrženosti cerkve, vam povem svojo izkušnjo. Imam precej mlajšega brata, doma pa smo bili ateisti. toda moja teta, zelo verna, je brata odnsle h krstu, mene pa vzela s sabo. Od celega krsta se spominjam samo tega, kako se je je župnik dotikal, kjer in kadar je mogel, ona panič, ker je držala brata v nrročji. In to je bilo zadnjič, da je šla v cerkev.
“Imela sem kolega, ki je bil v semenišču pod prisilo matere in ker ni zdržal
pritiska kolegov (pedrov), ki so ga non stop naslegovali in je zato izstopil.”
Mislim, da je tole zgoraj napisano res traparija. En ubožec brez hrbtenice gre v semenišče pod prisilo svoje matere (ki se ji očitno ne upa upreti), tam pa naleti na kolege – pedre (očitno jih je bilo tam kar veliko), ti so ga kar naprej nadlegovali in on je končno zbral pogum, se uprl in kljub oblastni materi izstopil.
Ni kaj, to je scenarij, ki ga še američani ne bi vzeli za svojega ali pa celo kakšni pisci žajfastih nadaljevank.
Po statistiki okoli 40% duhovnikov(predvsem mlajših) izstopi iz tega poklica ravno zaradi celibata.
Meni je največja bedarija, da katoliška vera prepoveduje poroko in ustvarjanje družine ljudem ki se pač odločijo da bodo služili bogu. To je
res preveč, se mi zdi da bi bilo manj tega sranja, če bi imeli ti ljudje lahko
svoje družine.
Ah no, Janja. Saj si se jim ti postavila v bran. Nekateri smo samo napisali, kar smo doživeli sami. Če verjameš ali pa ne. Žalostno pa je, da zato, ker so to pač duhovniki, so pa brezmadežni. Daj no! Meni je en tak Duhovnik, oz. v tistem času še kaplan, povzročil precej psihičnega trpljenja. In ni bil tako brezmadežen, kot naj bi bil…
Trdim, da ne gre vse metati v isti koš, jih je pa menda kar precej takih. Ta podatek je prišel prav iz njihovih krogov. Vsekakor pa je vse skupaj žalostno!
Forum je zaprt za komentiranje.