Dovolj imam kvazi prijateljev ki te pokličejo le ko jim je dolgčas

Poln kufr imam takih. Par dni nazaj sem se pogovarjala z neko gospo, ki je izgubila dobro prijateljico zaradi bolezni. Kako ji je stala ob strani, iskreno. In me je zadelo, da imam jaz vse drugo kot prijateljice. Pravi prijatelj mi je edino mož ki je hkrati najboljši prijatelj in partner, on mi želi res dobro. Za vse ostalo lahko rečem da ni vredno da bi jih pes poscal.
Tu sem vedno brala, da se moraš za prijateljstvo potruditi . In sem se . Tako da pokličeš vedno ti, da imaš ti vedno čas. In obratno, pokličejo takrat ko nimajo s kom na kavo. In ko bi ti šel na kavo, takrat seveda niti dvignejo ne telefona, imajo drugo delo. Predvsem samske ali ločene prijateljice se tako obnašajo. Saj ko enega spoznajo, si ti spet zadnja violina. Zato z današnjim dnem take ljudi dajem na ignor.
Blagor tistim ki imate res prave prijateljice, take iskrene in ne take ki lovijo samo korist.

Jaz sem imela najboljšo prijateljico, mojo mami, ki je umrla pred leti. Vse ostale pa imenujem znanci. Tudi jaz sem imela podobno izkušnjo z eno kolegico ki nas je po ločitvi vse oblegala,ko ni imela s kom na kavo. Histerično klicala od enega do drugega . Drugače pa ni niti dvignila telefona, ker takrat ni imela časa. Sem bo tudi dala v predal in ga zaprla.

Taki ljudje so v preteklosti zame, ker jih ne rabim v svojem življenju. Seveda da si sit takih ljudi, ko se spomnijo samo ko kaj rabijo, ko pa ti kaj od njih pa niti s prstom ne mignejo. Škoda časa sa take res. Hvala bogu, da imaš vsaj moža tako dobrega. Je pa res težko, ker vsaj eno dobro prijateljico je fajn imeti, da se ji lako zaupaš, ona tebi. Ljudje rabimo eden drugega, nam je veliko lažje, ko nas kaj teži.

Imaš prav. Redki so pravi prijatelji. In tudi jaz sem imela podobno izkušnjo v kratkem.

Velika vecina je brez pravih prijateljev. Ti so ponavadi znotraj ozje druzine, ceprav se cudno slisi. Najveckrat je to kar tvoj zakonski partner.

Žalostno, a tako pač je. Vsi smo egoisti. To nas je kot skupnost in kot posameznike ohranilo skozi vso zgodovino.
Babja prijateljstva so pa itak samo začasna in občasna. Vprašaj se avtorica kolikokrat si ti klicala, ker si rabila čašicu razgovora, ne da bi pri tem pomislila, da se tvoji kao prijateljici pač trenutno ne da nakladati.
Ko te nekdo zapusti, ko ti froc zagrezne, ko ti nekdo umre, če se le da na kar se da usekan način, si enkrat dvakrat zanimiv, potem pa ne več.
Starši, sorojenci, partnerji so čisto isti šmorn. Lepo pa je, čeprav malce naivno, da tako razmišljaš o svojem partnerju. Ti bo še najboljši prijatelj, ko ga boš dobila z drugo?

Jaz prijateljice ne želim imeti. Samo slabe izkušnje imam.

Edini prijatelj mi je mož, ki mi v 3o letih še ni zaril noža v hrbet. Od t.i. “prijateljic” sem dobila dovolj nožev v hrbet, da sem jim rekla ADIJO.

Veš ne varamo vsi. Eni nimamo časa niti veselja da bi prizadeli najbližjega človeka
Sama nisem v življenju prevarala , isto lahko trdim za mojega. Ne nisem naivna, človek ki pride vsak dan ob isti uri iz službe ( pol ure po zaključku službe), ki nima možnosti službenih izhodov, ki je vedno dosegljiv, ki nima moških večerov, ker to noče, ki je zvečer doma, ki ne skriva telefonov… Jaz tudi taki obstajajo. Če že z prijatelji nimam sreče, jo imam pa z možem.

Saj je logično da ti bo partnerje ali mož najboljši prijatelj. Če je normalna veza seveda. Tudi jaz imam sicer znamke in kolegice, to niso prijateljice, mož je pa moj najboljši prijatelj, edina oseba ki mi iskreno želi dobro. Sva pa zelo povezana.

1. Včasih te ljudje presenetijo in ti ob strani stojijo tisti za katere si mislil, da jim zate sploh ni mar.
Včasih se naša pričakovanja pač ne skladajo z njihovim vedenjem, nas pa znajo presenetiti.
Zato nikoli ne zapirajte vrat.

2. Če želite/potrebujete pomoč, prosite za njo. Ljudje vem ne berejo misli in ne vedno, da jih ravno zdaj potrebujete ob sebi, sploh če niste v dnevnih stikih. Od kje naj vedo?

Iz izkušenj, če prosiš človeka, redko kdo pomoč odkloni. Pa prošnja naj bo konretna, v stilu, ej čudne stvari se mi dogajajo, a bi imela nekaj časa zame, da greva na kavo, bi mi ful pomenilo in ne v stilu, bova šli na kavo, ko boš imela čas. S pravilno komunikacijo se marsikaj reši. Povejte, kaj pričakujete od njih: nasvet, uslugo, čvek za sprostitev …

Seveda pa teh prošenj za pomoč, ne sme biti preveč in ne pričakujte od prijateljev, da bodo več kot dvakrat poslušali vaše zgodbe in jamranje. In ne prosite za pomoč, da vam po domače, odnašajo rit oz. podpirajo vašo lenobo. Za uslugo se jim zahvalite, z darilom, plačilom bencina, kavo … Se sliši samoumevno, ampak žal ni.

Težko je najti iskrene prijatelje, ljudi ki jim je res mar zate. Večina odnosov je zlaganih, marsikdaj zavist. Najbolj iskreno bi na tvoji strani partner ali mož/žena, če so seveda odnosi iskreni med njima. Sama sem imela letos podobno izkušnjo, zelo me je začelo motiti, da sem bila vedno dobra samo takrat, ko drugih kolegica ni imela. Ko je imela 50 let, pa me ni povabila. Dobra sem bila , da sem plačevala vse pijače, kosila. Zadnji poskus je bil na morju, ko je k meni prišla v prikolico, vse sem sama skuhala, pomila posodo, vse sem sama plačala v trgovini, sploh ni razumela namigov, da naj plača kdaj tudi sama hrana, saj jo je tudi pojedla. Po tistem sem se poskušala pogovoriti, ker sva bili vsaka na svojem bregu, so se odnosi ohladili. Eni ljudje res izrabijo druge , tako sem se jaz počutila takrat. Ko

Jaz sem zadnje 5 let večino denarja in časa namenila osebi, ki mu ni mar zame. Starejša sem bila 9 let od njega in zato neustrezna za njega koz partnerka. Porabila sem ogromno denarja, pa sem brezposelna za bencin, avto, hotel kjer sma se dobivala… Ko sem izgubila službo, mi ni stal ob strani, tisti dan ga ni bilo v moj kraj, da bi me malo potolažil. Prav tako je bilo ko sem izgubila naslednjo. Letos, ko sem našla ustrezno zaposlitev z mojo diplomo in me je zdravnik medicine dela odslovil iz zlobe in arogance je zavlačeval pregled in sem službo zgubila, tudi ne. V zadnjih mesecih opažam da nimam nobene poštene držužbe več ker sem dejansko živela za to osebo, ker sem vanj vložila vse. Če bi denar vložila v pijančke iz svoje okolice, bi prav tako plačevala alkohol in bi pili skupaj, ko bi enkrat rekla ne, bi me izločili. V bistvu, se nimam kam dat. Službe še zmeraj nimam.

Škoda da je tako. Dajte posvojite žival, psička, mucka, to bo vaša najboljša družba. Ostalo bo prišlo.

Prave prijatelje spoznaš, ko oddideš.

Kako to mislite? Prekines stike ali kako ?

Pravi prijatelj ti iskreno pove, da nima časa s tabo iti na kavo.

Imam mucka, ne zmorem živet brez mucka. Hvala za idejo.

To sem jaz že dolgo nazaj spoznal, da pravih prijateljev ni veliko ali pa so zelo zelo redki. V službi, na fakulteti, v šoli in še kje, to so ljudje večinoma skupaj le zaradi skupnih interesov. Da bi pa koga zanimal kot oseba ga pa ne in jim ni nič mar. Če te jutri ni je vseeno. Sorodnik je delal v podjetju 40 let, ko je šel v pokoj je bilo isto kot da tam ni nikoli delal. Kapitalizem poveličuje egoizem in takšni so tudi medčloveški odnosi. Pa še nobenega spoštovanja ni več. Ko gledam te mlajše generacije študentov še profesorje na fakulteti nič ne cenijo in imajo nek vzvišen odnos kot da so ne vem kaj. Isto odnos starš- otrok. To ni nobenega spoštovanja več, mulci govorijo staršem vse. Skratka katastrofa kam pelje ta svet.

Jaz takih nimam okoli sebe. Že od malega nisem sprejemala ljudi ki oddajajo izkoriščevalsko energijo. Pač sem zelo čutna intuitivna oseba in začutim človeka hitro, laž izusti pa vem da se je zlagal, kaj čem hehe.. ma se mi ne da s tem ukvarjat.. če lažejo lažejo predvsem sebi.

Veš ne varamo vsi. Eni nimamo časa niti veselja da bi prizadeli najbližjega človeka
Sama nisem v življenju prevarala , isto lahko trdim za mojega. Ne nisem naivna, človek ki pride vsak dan ob isti uri iz službe ( pol ure po zaključku službe), ki nima možnosti službenih izhodov, ki je vedno dosegljiv, ki nima moških večerov, ker to noče, ki je zvečer doma, ki ne skriva telefonov… Jaz tudi taki obstajajo. Če že z prijatelji nimam sreče, jo imam pa z možem.
[/quote]

Mogoče mu ga je pa v službi že kakšna zloščila. 😛

Zartrose tudi jaz znam dobro prebrat ljudi, imam intuicijo. To je dober dar, ki ga imamo samo nekateri.

Je bilo pa že bolje v socializmu, ko je bil vedno eden iz družbe sodelavec udbe. :))))

Ah, brez veze.

Kofe prijatelji so kofe prijatelji, cvek, druzba, socialni stiki, to niso prijatelji.

Prijatelj je tisti, s katerim si nekaj prezivel.

Bi ti sustila sebi tako blizu kaksno prijateljico, kot je spustila ta gospa, s katero si se pogovarjala?
Bi pustila nekomu tako blizu, da pride k tebi domov, ti kuhas kavo in mu reces, daj odri hladilnik, vzemi mleko in odpri omarico, si vzemi piskote?

Imam nekaj prijateljic s katerimi se poznamo ze vec kot 30 let, prezivele smo marsikaj skupaj, tudi ko so se nam kdaj stiki razredcili zaradi majhnih otrok, sluzbe in vseh obveznosti, smo vedno vedele, da smo tu ena za drugo.
Ko se je kateri zgodilo kaj izjemno lepega ali grdega, smo bile skupaj, se veselile in jokale skupaj.
Poznamo se v dno duse, ampak to so naredila leta in nase skupne zivljenjske izkusnje.

Pri teh tvojih kofe frendih tega ni, ne poznate se, nimate nobene skupne zivljenjske izkusnje, nicesar niste dali skozi.
Jaz bi ti stala ob strani, ce bi bila tvija kofe frendica, ker sem tak tip in ker vem, koliko pomeni, ko imas nekoga, ko ti je hudo, a to ne bi pomenilo, da sem tvoja prijateljica, ker ko bi se ti pobrala, bi odsla, ker nimava nic skupnega.

Ljudje precenjujete kofe frende, o prijateljstvu pa pojma nimate.

Namigi pri takih ne zaležejo. Treba jim je direkt vse povedat, ker drugač se delajo bebave, tko da pr takih ne velja lepa beseda lepo mesto najde. Eni te spoštujejo samo če vidjo da te morjo cenit, da pokažeš jezo, drugač te ne šmirglajo sploh.

Ti je nekdo ukradel nick?

Če ti intuicija reče, da ves denar zapravi tako, da poskušaš kupiti nekoga, ki mu je malo mar zate, je čas, da namesto nje začneš uporabljati zdravo pamet.