Dovolj imam kvazi prijateljev ki te pokličejo le ko jim je dolgčas

Ti je nekdo ukradel nick?

Če ti intuicija reče, da ves denar zapravi tako, da poskušaš kupiti nekoga, ki mu je malo mar zate, je čas, da namesto nje začneš uporabljati zdravo pamet.
[/quote]

Saj če ima nekdo intuicijo še ne pomeni, da se ne bo nikol nasankal. Ti na začetku prišepne itak, potem pa je na tebi al jo upoštevaš al ne, kaj boš naredu s tem. Vsak rabi svoje izkušnje, lekcije. Mi je mal mim da nekdo ki ima intuicijo se nikoli ne nasanka. Mal bosa je ta. Potem se rodiš prepameten ker itak samo intuicijo poslušaš in nimaš slabih izkušenj nikol. Malo morgen no.

Saj če ima nekdo intuicijo še ne pomeni, da se ne bo nikol nasankal. Ti na začetku prišepne itak, potem pa je na tebi al jo upoštevaš al ne, kaj boš naredu s tem. Vsak rabi svoje izkušnje, lekcije. Mi je mal mim da nekdo ki ima intuicijo se nikoli ne nasanka. Mal bosa je ta. Potem se rodiš prepameten ker itak samo intuicijo poslušaš in nimaš slabih izkušenj nikol. Malo morgen no.
[/quote]

Saj. Samooklicana odlično razvita intuicija je samo poskus biti superioren.

3:118 😉

Saj. Samooklicana odlično razvita intuicija je samo poskus biti superioren.
[/quote]

Ja. Hecn mi je da se nekateri ne bi nikol zmotil, ker majo kao intuicijo tolk razvito in nikol niso mel slabe izkušnje s slabimi ljudmi, komu drugmu se lohk bučke prodaja, men res ne.

Kok si bla stara ko si ga spoznala in koliko ko sta zaključila? Če si bla med cca 27 in 40 in brez otrok, zakaj zavraga nisi enga dala napravit?

Ni vsak prijatelj, ki s teboj pije kavo ali se zabava. To je treba ločiti. Od ljudi s katerimi Piješ kavo in se samo zabavas ne smeš nič pričakovati, znati pa jim moraš reci ne kadar oni pričakujejo kaj od tebe.
Pravi prijatelj to je pa že nekaj drugega, zanj pa narediš tisto kar pričakuje od tebe in to z veseljem in obratno.

Nimamo vsi namena otroke izkoriščat za prepire in vse ostalo med starši. Otroka si morata oba zelo želet pa še takrat se ne izide vsem.

Se tudi sama najdem v vsem tem. Za rojstni dan mi je sms poslala 1 oseba in to je vse. Ostali na fb napisejo vse naj naj 😉 (koji k je ta pomezik?) torej mi ne zelis vse dobro potem niti nicne pisi!? V glaunem imam par prijateljic, od tega se z eno slisima enkrat na mesec, z eno malo veckrat, ena pa je bila moja prijateljica ampak sedaj ni vec. Ker namrec je dobila otroka in pred tem prenavlala, vzela sem si cas zanjo ampak res stalno, otroka sem sla pogledat pa res tekoj, ko je bila slabe volje sem jo z veseljem poslusala, ko je govorila cez svakinjo se nisem strinjala ampak pac je lihkar rodila vrjetno jo hormobi dajejo in pac ona vse ve. Potem sem rodila jaz. Otroka ni prisla pogledat niti enkrat in otrok je star 13 mesecev. Mimo “nas” se pelje pogosto k starsem, ne vprasa me kako sem in kako je otrok,… Parkrat sem se zatekla k njej po “nasvet” kjer je bil odgovor ces da samo kompliciram (vrjemi mi da pol ne tak kot ona). No za moj rd sem dobila na fb obvestilo ces vse naj naj in pomezik, mojemu otroku pa je poslala na messengerju sporocilo da njen sin zeli vse najboljse. Ne rabim daril, ne rabim veliko vse kar si bi zelela je to da imam prijateljico ki me poklice in tako kot jaz njej stojim ob strani stoji ona meni. No pri meni je bilo za rd zadnja stvar in tudi ne mislim vec biti v stiku z njo, ker ucitno jaz nje ne pomenim nic.

Tudi sama se najdem v tem, nimam nikogar razen najožje družine. Pa me v bistvu ne moti, če ne nekdo pokliče, ko nekaj rabi. Valda, rabiš informacijo in pokličeš. To delo vsi.
Problem je , ko dobiš občutek da te nekdo izkorišča, dolgoročno. Da te ima za rezervni plan…

Ja v določenih situacijah se potem res vidi kdo je res prijatelj v pravem pomenu besede. Ni jih žal veliko. Tisti ki so pa so zlata vredni.

Tudi sama se prištevam k takim. Namreč nimam prijateljev. Malo je pripomoglo k temu tudi to, da imam svoj s.p., kjer delam sama, že 17 let je tako, počasi se kar izoliras, ker v službi je vseeno dosti ljudi in naveza stik Najbolj me razjezi, ko mi redno zaposleni kolegi, ljudje ki imajo možnost iti na bolniško, dopust, zavidajo. Sama čeczbolkm, lahko zaprem s.p. A hkrati ne bi šli sami nikoli na svoje. letos so bila številna vprašanja, kako sem poslovala, ko povem da skoraj isto kot lani, oziroma malenkost slabše, prav čutim tisto zavist, tisti žolč, tisti reakcijo. Ne domišljam si , prav čuti se tak odziv. Potem počasi ugotoviš, da so to samo kafe kolegi ali znanci, nič drugega

No, povsem ista zgodba kot pri meni. Ljudje so postali zelo egoistični. Jaz sem naredila za prijatelje vse, oh ko bi lahko vse tu napisala, nikoli od njih ničesar nisem pričakovala. Nikoli. Danes prijateljev nimam, ker enostavno nimajo več časa niti po par let. Sedaj vem, da to nikoli niso bili prijatelji. Žal, ljudje so se spremenili in iti moramo dalje.

Žalostno da pri tei starosti še ne znate skenslati fake prijateljev iz svojega življenja … Obnašate se kot otroci …

Pa nekateri ne veste kaj pomeni definicija prijatelj.

”prijatelji me izkoriščajo, ignorirajo …”
To niso prijatelji.
‘

takih ljidi je zelo malo. ko sem sama zbolela so vsi spizdli stran od mene ko da jim gori za petami. nobenega klica..kar naenkrat ignorji. obnasanje kot kaj skos jamras. ko so fejst bolan pa ti najboljsa prijateljica rece: ah saj bo vse ur3du. ne sekiraj se.!?

Vsi smo kdaj doživeli to. Nardili čist preveč za druge, sam to niso prijatli da oni pa nič ne nardijo zate. Lej saj prav da smo se neki iz tega naučil da so te ljudje šli. Vse je za neki dobr se potem vedno pokaže. Tm nekje do 23.leta “prijateljic” kolko hočeš, ko pa dobijo svoje moške pa se pokaže kdo je kdo. Tiste prave se še vedno družijo in si vzamejo čas zase. Ostale pa pozabijo da sploh obstajaš. Vsi razumemo da ima nekdo manj časa, tud ko dobi otroke. Sam je smešn ko po par letih ko se jim ni išlo, si pa ti prva oseba ko se te spomnijo. Uglavnem jih pustim kjer so take, neke lekcije so ble itak. Mam zdj js svoj krog, oni tud, če pa ne pa lej bojo že. Sem se naučila potegniti črto čez take. Ni treba pojasnjevat zakaj mi do njih ni. Ignor in s tem razumejo. Redki so tisti, ki jim lahko zaupamo, so pa vredni.

Velika žalost ja da v taki hudi nesreči kot je bolezen spoznaš kdo je kdo. Neki znaki so bli že prej pokazatelji, samo mi nismo želel tega videt. Nimam take izkušnje, ker do zdaj je bilo zdravstveno stanje ok, kej manjšiga že, ampak je hitr minil. Ja zanesemo res se pa lahko le nase.

Mi imamo kar nekaj prijateljev. Prijateljstvo negujemo tako, da se nekajkrat mesečno vidimo. Nekako tako, da se oni oglasijo pri nas in mi pri njih. Torej en obisk na mesec oni, enega mi. Z nekaterimi se bolj slišimo in se recimo vidimo na vsake kvatre in takrat načvekam. Imamo ene prijatelje, eno družino, ki se vidimo nekje trikrat, štirikrat na leto in se takrat tudi pripravimo na obisk. Torej pošljemo vabilo in pripravim okusno večerjo, izberemo vino, izberemo sladico in tudi malo programa naredimo.
Vedno se z ženo tudi malo zmeniva o temah, ki bi jih bilo smotrno odpreti, tako da je vedno prijeten in pester večer. Tak obisk traja nekje štiri, pet ur.
Potem imamo pa različne kolege. Teh je pa res veliko. Takih ki jih pokličeš če majo cajt za eno pijačo v mestu. To pa pokličeš in rečeš ti a si kje blizu greva na eno kavo. Običajno ko se ti zljubi in imaš čas in se ti nič ne gre za delat in bi malo klepetal.
Zdaj stati ob strani nekomu. Ne vem, pač če kdo rabi kaj, takrat si seveda pomagamo. Primer govorim, ko ima nekdo kakšno službeno pot in je treba dva dni otroka počuvat, takrat rečemo ja pripelji sem. Ko sem rabil ne vem, avto nekam na servis peljat, pa je žena počivala po porodu, me je prijatelj šel iskat na servis…
Ne vem, v tem smislu si vedno pomagamo. Če kdo reče ne vem, daj mi 10 jurjev posodi, ker ne morem sprostit vezave pred tem in tem dnevom, pač dam.
Ja, to delajo prijatelji.
Žena ima pa eno prijateljico zelo dobro in ji je velikokrat v oporo, to vem. Ampak ker je to njena prijateljica in ne moja, to pomeni da ona k nam ne hodi. Se dobita kje zunaj ali pa klepetata po telefonu. Ampak v naš dom imajo dovoljenje priti naši skupni prijatelji. Niti jaz ne vlačim svojih kolegov iz službe domov. Jih žena ne pozna, nima kaj z njimi debatirat in jasno da jih ne bo gledala v svoji kuhinji, kako sedijo in z mano modrujejo.
Edino kar ne želim, ko so skupni prijatelji v hiši je to, da mi gredo na wc. To je moj osebni skret in ne maram, da mi z golo ritjo sedijo na moji školki.

bodi vesela da te sploh kdo pokliče ker mene res nobeden ne pokliče

Tudi jaz sem imela veliko takšnih prijateljev, ko so me rabili, sem bila na voljo, ko sem pa jaz rabila za pogovor ali kavo, so bili pa vsi zasedeneni, v glavnem sem jih dala na ignor. Edina moja prijataeljica je bila moja mama, ki je žal ni več.

In kako to, da si vedno imela čas zanje? A nisi imela takrat službe ali drugih obveznosti?

Res čudno, da se je tvoj prosti čas vedno sovpadal z njihovim.

Ko te pokličejo samo kadar je vrhunec korona obolenj, če bi se dobili. Prej pa zasedeni.

Ampak v naš dom imajo dovoljenje priti naši skupni prijatelji. 

—–
Edino kar ne želim, ko so skupni prijatelji v hiši je to, da mi gredo na wc. To je moj osebni skret in ne maram, da mi z golo ritjo sedijo.

‐——–

Tole pa sta psihopatski izjavi.

Žena rabi tvoje dovoljenje, če bi koga hotrla na kavi v kuhinji imeti, ko ti TV v dnevni sobi gledaš?

Pa obiskom vnaprej poveste, da naj s sabo prenosni wc prinesejo za na dvorišče?