Dosti mam moje matere

Eni, ki tukaj komentirate, delate točno to, kar sem jaz delal narobe in s pomočjo terapevtov ugotovil šele prepozno, ko mi je psihično zdravje šlo že v kurac – in sicer, da moraš vse naredit, saj je vendarle mama. Ne, ni res. In lahko pljuvate avtorico, ampak nekateri starši pač niso vredni tega imena. Moj oče je bil alkoholik, mati ga je tolerirala. Gledala, kako nas pretepa, še kakšno sama ujela vmes. Ko ga je pobrala prezgodnja smrt, se je pa ona spravila na nas. Katastrofa od otroštva, katastrofa od mladosti, ki sem jo zafural zaradi samopodobe v podnu, katastrofa od srednjih let, v katerih sem se boril s psiho. Živim šele nekaj let, od terapije, zamudil sem vsaj 35 let življenja in meni moja mati nima prav popolnoma kaj očitat, če jo ignoriram. Ker je še danes enaka, še danes zliva strup in gnojnico po lastnih otrocih. Ne mi pridigat s karmo, prosim.

Upam, da te usoda udari z vso silo in te vsi tvoji zapustijo ;-). To sedaj počneš ti!!!

Če je bilo to namenjeno meni – jaz popolnoma nikogar drugega nisem zapustil, kot matere. Oče se je zapil v smrt, z bratom in sestrama pa smo v zelo dobrih odnosih. Usoda nima mene kaj udarjat, brez skrbi. Sem svoje pokasiral od staršev v prvih 35 letih.

dala takim materam? Slabim? Hudobnim? Neljubečim?

Prosim vas vse, ki tule tako zelo pljuvate avtorico in somišljenike, da nam razložite. Hitro, če se da, moram iti do stare mame , ker jo je treba previti. Leži.

Kar seješ,to žanješ…ne obsojajmo ker ne poznamo zgodovine tega odnosa