Do katere starosti so hodili vaši otroci z vami na dopust, potovanja?
ali pa se ne zavedaš (lastne) minljivosti? In kaj porečeš na to da je enkrat letno tudi moja prijateljica hodila z 80letno mamo posebej na enotedensko potovanje..čeprav je imela družino? Zdaj ima lepe spomine in občutek topline da je lepo preživela vsaj en kratek čas v letu z svojo mamo (čeprav obedve nad 50 stari ker je seveda ..kot vsakega človeka slej kot prej ni več..in to je normalno v družinah kjer vladajo čustveni, ljubeči odnosi. Cenijo drug drugega in čas preživet skupaj. Ker itak vse mine. Popravnih ni. Če pa v družini vlada nespoštovanje ali čustvena distanca nezrelih osebkov..potem ja JASNO, da si nihče ne želi preživljati časa skupaj, žal.
ali pa se ne zavedaš (lastne) minljivosti? In kaj porečeš na to da je enkrat letno tudi moja prijateljica hodila z 80letno mamo posebej na enotedensko potovanje..čeprav je imela družino? Zdaj ima lepe spomine in občutek topline da je lepo preživela vsaj en kratek čas v letu z svojo mamo (čeprav obedve nad 50 stari ker je seveda ..kot vsakega človeka slej kot prej ni več..in to je normalno v družinah kjer vladajo čustveni, ljubeči odnosi. Cenijo drug drugega in čas preživet skupaj. Ker itak vse mine. Popravnih ni. Če pa v družini vlada nespoštovanje ali čustvena distanca nezrelih osebkov..potem ja JASNO, da si nihče ne želi preživljati časa skupaj, žal.[/quote]
🙂 🙂 🙂
itak, spet idealiziranje in modrovanje, da s starši počitnikujejo odrasli otroci zato, ker v njihovih družinah vlada ena sama ljubezen in harmonija.
po mojih izkušnjah (opažanja iz okolice) so za skupno dopustovanje krivi
-starši, ki so kontrol friki, obenem pa so bili nesposobni vzgoje samostojnih in radovednih otrok, in/ali
-leni, nesposobni in vodljivi otroci, ki jim ustreza, da starši organizirajo in (predvsem) plačajo njihove počitnice še v zgodnja 30-ta leta.
pri nas doma se imamo radi, vsak dan se družimo, se pogovarjamo, si zaupamo, prav tako pa si pustimo dihati in povsem normalno se mi zdi, da hči počitnice preživlja s fantom/svojo družbo.
Si tako naložila, da boš težko odpeljala.
Ja, zato pa nekateri še vedno živijo pri 40 letih doma, ker tako dobro skupaj s starši funkcionirajo in se blazno dobro zastopijo.
Pri takih je doma ponavadi sama idila, kjer se ta stara dva nikoli ne zaj ….. in so vsi zadovoljni in srečni.
No, edino potem kdaj pa kdaj v črni kroniki preberemo … kako se je komu odpeljalo od same ‘idile’ skupnega življenja z 30 – 40 letnim sinom ali hčerjo.[/quote]
Mislim, da par stvari mešaš med sabo. Če se v družbi staršev dobro počutiš, boš njihovo družbo iskal, sicer ne. Če se ima mladostnik v družbi staršev ok, bo šel čist rad z njimi za teden na morje, potovanje pa sploh (če je kaj zanimivega – zanj seveda). Men je čist nepojmljivo, da se 11, 13-letnik zmišljuje, da ne bi šel s starši – če so ti kolikor toliko normalni in če seveda imajo v mislih pri izbiri dopusta tudi njih. Ne pa sedenje na terasi s prijatelji in žuljenje piva. (No, to tudi zame ni dopust – za dan, dva – dokler nis(m)p pijani, da zase ne vemo – še, sicer pa doooolgčas).
Jaz te dileme nisem imela … nismo hodili na dopust 🙁 Edino enkrat v srednji šoli na morje – takrat jasno, da nisem imela pomislekov it ali ne …
To, da nastnik ali tudi 20+ hodi s starši na dopust, čist nič ne pove o tem ali je samostojen, sposoben it po svoje ali ne …. To se kaže drugje, v vzgoji skozi CELO leto / desetletja … že pri dojenčkih /malčkih imaš starše, ki otroke zavijajo v vato pri vsaki najmanjši stvari, ki bi jo otrok MORAL sam sprobat … Meni se zdi to veliko večji problem, kot morje/potovanje s starši enkrat na leto.
Glede predloga, da bi otrok sam plačal … saj se hecate? potovanje v Brazilijo al kaj je bilo omenjeno, stane celo premoženje. Z dokaj solidno plačo si tega ne bi mogla/hotela privoščit po desetletju ali več redne službe … Tudi odrasli navadno potujemo nekaj/precej dražje kot mladina, ko putujejo samo. Razno seveda, če ima višek denarja … Takrat ga imajo pa verjetno starši še bistveno bistveno več …[/quote]
To je to. Res ne vem zakaj vas veliko misli, da so odrasli otroci, ki se razumejo s starši, razvajeni in nesamostojni. Naša je stara 21 let. Pridna študentka, ki med študijskim letom ne živi doma, med počitnicami dela, hodi okoli s svojo družbo… in z nama gre še vedno rada na morje ali potovanje. Meni je to kvečjemu dokaz, da kot družina funkcioniramo, imamo dober odnos in znamo skupaj uživati.
Mislim, da par stvari mešaš med sabo. Če se v družbi staršev dobro počutiš, boš njihovo družbo iskal, sicer ne. Če se ima mladostnik v družbi staršev ok, bo šel čist rad z njimi za teden na morje, potovanje pa sploh (če je kaj zanimivega – zanj seveda). Men je čist nepojmljivo, da se 11, 13-letnik zmišljuje, da ne bi šel s starši – če so ti kolikor toliko normalni in če seveda imajo v mislih pri izbiri dopusta tudi njih. Ne pa sedenje na terasi s prijatelji in žuljenje piva. (No, to tudi zame ni dopust – za dan, dva – dokler nis(m)p pijani, da zase ne vemo – še, sicer pa doooolgčas).
Jaz te dileme nisem imela … nismo hodili na dopust 🙁 Edino enkrat v srednji šoli na morje – takrat jasno, da nisem imela pomislekov it ali ne …
To, da nastnik ali tudi 20+ hodi s starši na dopust, čist nič ne pove o tem ali je samostojen, sposoben it po svoje ali ne …. To se kaže drugje, v vzgoji skozi CELO leto / desetletja … že pri dojenčkih /malčkih imaš starše, ki otroke zavijajo v vato pri vsaki najmanjši stvari, ki bi jo otrok MORAL sam sprobat … Meni se zdi to veliko večji problem, kot morje/potovanje s starši enkrat na leto.
Glede predloga, da bi otrok sam plačal … saj se hecate? potovanje v Brazilijo al kaj je bilo omenjeno, stane celo premoženje. Z dokaj solidno plačo si tega ne bi mogla/hotela privoščit po desetletju ali več redne službe … Tudi odrasli navadno potujemo nekaj/precej dražje kot mladina, ko putujejo samo. Razno seveda, če ima višek denarja … Takrat ga imajo pa verjetno starši še bistveno bistveno več …[/quote]
Odlično napisano, se pridružujem.
JA, res je – če se otrok počuti v družini lepo, potem bo šel z veseljem na počitnica skupaj s starši tudi, ko bo v najstniških in kasnejših letih.
Pri nas je tako.
Pri nas dobesedno “fehtajo”, če gredo lahko z nama na potovanja – so v najbolj aktivnih najstniških letih. Se je zgodilo, da eno leto nismo žli na drugo celino, so bil celo leto tako pridni, prav šparali denar sami od sebe, da smo naslednje leto spet šli novim dogodivščinam naproti. Uživamo v potovanjih, investiramo z veseljem v njih.
Za nas ni dopust kamiranje žuljenje pira in našim otrokom tudi ne privoščimo tega, da bi bil za njih dopust to, da bi morali gledati pijane obraze okoli sebe nekje na morju, ker tastarim tako prija in je za njih to edini dober dopust, da se ga natankajo vsak večer.[/quote]
Zakaj imam občutek, da ena in ista oseba piše pod različnimi nicki.
Mogoče zaradi načina, kako ‘poda stvar’, ki je v vseh postih enaka in tudi slovnične napake so si podobne.
No, ja … dopuščam možnost, da se motim.
ali pa se ne zavedaš (lastne) minljivosti? In kaj porečeš na to da je enkrat letno tudi moja prijateljica hodila z 80letno mamo posebej na enotedensko potovanje..čeprav je imela družino? Zdaj ima lepe spomine in občutek topline da je lepo preživela vsaj en kratek čas v letu z svojo mamo (čeprav obedve nad 50 stari ker je seveda ..kot vsakega človeka slej kot prej ni več..in to je normalno v družinah kjer vladajo čustveni, ljubeči odnosi. Cenijo drug drugega in čas preživet skupaj. Ker itak vse mine. Popravnih ni. Če pa v družini vlada nespoštovanje ali čustvena distanca nezrelih osebkov..potem ja JASNO, da si nihče ne želi preživljati časa skupaj, žal.[/quote]
🙂 🙂 🙂
itak, spet idealiziranje in modrovanje, da s starši počitnikujejo odrasli otroci zato, ker v njihovih družinah vlada ena sama ljubezen in harmonija.
po mojih izkušnjah (opažanja iz okolice) so za skupno dopustovanje krivi
-starši, ki so kontrol friki, obenem pa so bili nesposobni vzgoje samostojnih in radovednih otrok, in/ali
-leni, nesposobni in vodljivi otroci, ki jim ustreza, da starši organizirajo in (predvsem) plačajo njihove počitnice še v zgodnja 30-ta leta.
pri nas doma se imamo radi, vsak dan se družimo, se pogovarjamo, si zaupamo, prav tako pa si pustimo dihati in povsem normalno se mi zdi, da hči počitnice preživlja s fantom/svojo družbo.[/quote]
ne vem no..jaz se imam lepo: z možem, z otroci, z prijatelji, z sorodniki vseh vrst..mogoče nisem komplikator mogoče se vedno skoncentriram na tisto lepo v človeku..in kaj zdej? A zdej pa od vseh teh ne bi smela iti s svojo mamo na dopust? Matr ste fliknjeni..pa ne meni fantazirat da se imate v resnici fajn skupaj..no ali pa imate popolnoma različne interese na dopustu. In če od mladostnika kolegi ne potujejo/nimajo časa/denarja in bi rad kaj videl..zakaj ne bi smel s starši? Pa sej ne grejo v neke zabačene toplice ali hrvaško uvalo.. .
ali pa se ne zavedaš (lastne) minljivosti? In kaj porečeš na to da je enkrat letno tudi moja prijateljica hodila z 80letno mamo posebej na enotedensko potovanje..čeprav je imela družino? Zdaj ima lepe spomine in občutek topline da je lepo preživela vsaj en kratek čas v letu z svojo mamo (čeprav obedve nad 50 stari ker je seveda ..kot vsakega človeka slej kot prej ni več..in to je normalno v družinah kjer vladajo čustveni, ljubeči odnosi. Cenijo drug drugega in čas preživet skupaj. Ker itak vse mine. Popravnih ni. Če pa v družini vlada nespoštovanje ali čustvena distanca nezrelih osebkov..potem ja JASNO, da si nihče ne želi preživljati časa skupaj, žal.[/quote]
🙂 🙂 🙂
itak, spet idealiziranje in modrovanje, da s starši počitnikujejo odrasli otroci zato, ker v njihovih družinah vlada ena sama ljubezen in harmonija.
po mojih izkušnjah (opažanja iz okolice) so za skupno dopustovanje krivi
-starši, ki so kontrol friki, obenem pa so bili nesposobni vzgoje samostojnih in radovednih otrok, in/ali
-leni, nesposobni in vodljivi otroci, ki jim ustreza, da starši organizirajo in (predvsem) plačajo njihove počitnice še v zgodnja 30-ta leta.
pri nas doma se imamo radi, vsak dan se družimo, se pogovarjamo, si zaupamo, prav tako pa si pustimo dihati in povsem normalno se mi zdi, da hči počitnice preživlja s fantom/svojo družbo.[/quote]
PODPIS!
Zelo dobro napisano, nimam kaj dodati.
Me prav veseli, ko vidim, da še katera Mona razmišlja razumsko in preudarno.
Odlično napisano, se pridružujem.
JA, res je – če se otrok počuti v družini lepo, potem bo šel z veseljem na počitnica skupaj s starši tudi, ko bo v najstniških in kasnejših letih.
Pri nas je tako.
Pri nas dobesedno “fehtajo”, če gredo lahko z nama na potovanja – so v najbolj aktivnih najstniških letih. Se je zgodilo, da eno leto nismo žli na drugo celino, so bil celo leto tako pridni, prav šparali denar sami od sebe, da smo naslednje leto spet šli novim dogodivščinam naproti. Uživamo v potovanjih, investiramo z veseljem v njih.
Za nas ni dopust kamiranje žuljenje pira in našim otrokom tudi ne privoščimo tega, da bi bil za njih dopust to, da bi morali gledati pijane obraze okoli sebe nekje na morju, ker tastarim tako prija in je za njih to edini dober dopust, da se ga natankajo vsak večer.[/quote]
Zakaj imam občutek, da ena in ista oseba piše pod različnimi nicki.
Mogoče zaradi načina, kako ‘poda stvar’, ki je v vseh postih enaka in tudi slovnične napake so si podobne.
No, ja … dopuščam možnost, da se motim.[/quote]
Žal se motiš…
Glede napak pa:
Ko boš ti sposobna hitrostno v pol minute napisat tako dolg sestavek, kot je moj prvi in si dopustiti spregledati tudi kakšno “slovnično” napako, you Mrs. Perfect, potem se pa ajnpindlaj :P. Time is money, woman!
Napisano sedaj tako, da boš zadovolj(e)na? Mislim….
Odlično napisano, se pridružujem.
JA, res je – če se otrok počuti v družini lepo, potem bo šel z veseljem na počitnica skupaj s starši tudi, ko bo v najstniških in kasnejših letih.
Pri nas je tako.
Pri nas dobesedno “fehtajo”, če gredo lahko z nama na potovanja – so v najbolj aktivnih najstniških letih. Se je zgodilo, da eno leto nismo žli na drugo celino, so bil celo leto tako pridni, prav šparali denar sami od sebe, da smo naslednje leto spet šli novim dogodivščinam naproti. Uživamo v potovanjih, investiramo z veseljem v njih.
Za nas ni dopust kamiranje žuljenje pira in našim otrokom tudi ne privoščimo tega, da bi bil za njih dopust to, da bi morali gledati pijane obraze okoli sebe nekje na morju, ker tastarim tako prija in je za njih to edini dober dopust, da se ga natankajo vsak večer.[/quote]
Zakaj imam občutek, da ena in ista oseba piše pod različnimi nicki.
Mogoče zaradi načina, kako ‘poda stvar’, ki je v vseh postih enaka in tudi slovnične napake so si podobne.
No, ja … dopuščam možnost, da se motim.[/quote]
Še enkrat: se motiš, Žogica, ja…. Pa kar briši 🙂
Žogica iz ofsajda – ne briši tistega, kar ti ni pogodu – samo zato, ker je bilo napisano, če lahko v tridesetih sekundah tudi ti napišeš tako dolg sestavek, kot je tale moj zgoraj in si oprostiš kakšno slovnično napako???
Ohh, Almighty, a ne ?
Zakaj imam občutek, da ena in ista oseba piše pod različnimi nicki.
Mogoče zaradi načina, kako ‘poda stvar’, ki je v vseh postih enaka in tudi slovnične napake so si podobne.
No, ja … dopuščam možnost, da se motim.[/quote]
Še enkrat: se motiš, Žogica, ja…. Pa kar briši 🙂
Žogica iz ofsajda – ne briši tistega, kar ti ni pogodu – samo zato, ker je bilo napisano, če lahko v tridesetih sekundah tudi ti napišeš tako dolg sestavek, kot je tale moj zgoraj in si oprostiš kakšno slovnično napako???
Ohh, Almighty, a ne ?[/quote]
Kakšno povezavo pa ima @Žogica iz ofsajda … s tem?
Nič mi ni jasno!
Taki ljudje se mi pa prav smilite. Starši so vas imeli ampak niso bili pa toliko da bi si dopust prilagodili tako da bi bilo tudi otrokom fino.
Če je otrokom fino jih ni potrebno na slilo vlečt zraven.[/quote]
Tu se pa zelo motiš. V tem primeru sem bila “težavna” jaz, s starši samimi po sebi in izbiro dopusta ni bilo nič narobe. Jaz z njimi pač nisem želela več nikamor in ga ni kraja, kamor bi takrat (ali danes šla). Nočem delati proti sebi, zelo smo si od nekdaj bili različni, kljub vzgoji drugačne poglede na življenje in svet, drugačne interese, drugačne vrednote in ne verjamem v ekstremno prilagajanje. Enostavno sem ta odtegnitveni gon, potrebo po samostojnosti, neodvisnosti začutila že zelo zgodaj. Sem tudi kmalu odšla od doma. S starši imam normalen, zrel odnos, vendar ta ne vključuje skupnega dopustovanja ipd. Mi je ljubše dopustvovanje z ljudmi, s katerimi sem si interesno in vrednostno bližje.
Enomesečnika dat stran od prsi, pol letnika čimprej in za čim dlje v vrtec, otroka, pa čim prej poriniti stran od sebe…
Jaz sem s starši dopustovala do devetnejstega leta in sem čisto OK. Zdaj imava 21 letnico in 19 letnika in si vedno za en teden v poletju, ki je sicer samo njuno, vzameta, da gremo skupaj na morje. Smo ravnokar prišli domdov in smo se imeli super. V resnici naju razvajata, niti enkarat z možem nisva kuhala, niti pomivala ničesar. Ogromno smo bili skupaj v vodi, vsi radu skačemo s skal in se potapljamo. Ob popoldnevih in večerih tarokiramo, si ogledamo kakšno znamenitost, se do sitega napogovarjamo in se na sploh imamo lepo. Se pa ne utesnjujemo in ne zahtevamo, da smo ves čas vsi skupaj. Vsak ima svoj priljubljeni ritem, in ker se spoštujemo, nam tako ustreza. Opažam pa pri prijateljih od otrok, da so najhiterejej nehali skupaj hoditi tam, kjer kot družina ne funkcionirajo. Kdo bi hotel gledat tastara dva, ki se skoz zaj….
Si bo treba ene stvari kar priznat.[/quote]
Bom se kar strinjala s teboj. Družina, ki se razume in dobro funkcionira, ne bo našla razlogov, da ne preživi najlepši del leta na dopustu skupaj.
Čez leto smo vsi zelo zaposleni s šolo in službami in z veseljem si poleti vzamemo čas, da se malo bolj podružimo skupaj. Otroka imata veliko prijateljev, pa še vedno rada gresta z nama.
Stara pa sta 18 in 14 let.
Se zelo dobro razumemo, otroka sta samostojna in odgovorna.
Znano pa je, da otroci, ki se v družini ne počutijo dobro in niso sprejeti, prehitro odrastejo in se podajo v spolnost. Zato so raje doma, starši pa na morju.
Bi se strinjala z večino, da otroci oz. mladi odrasli, po 16. letu nimajo več kaj iskati na morju skupaj s starši. Dandanes se pa lahko vidi cel kup družin kjer imajo med sabo skorajda incestni odnos, kar se tudi tukaj jasno vidi v parih postih. Ni čudno, da je povsod toliko čustvenih invalidov in raznoraznih pezdetov.
In zakaj imaš ti občutek, da je incest, če gre 17 let star otrok z mano na morje, ker se v družbi staršev počuti top?
Nehajte pisat kako se vam zdi idealno, čeprav nimate izkušenj, ampak se vam zdi moderno sekat po nekomu drugemu, ni važen razlog.
In super bi bilo, če bi dojeli, da so drugačni čssi, kot so biloa 80-90 leta, ko smo 15,16 itd letniki brez problema preživeli teden ali več v kampu v Luciji, vsi vemo kako.
Danes bi tako ekipo mulcev naslednji dan prevzeli na CSD. Nimamo pa vsi vikendov, da bi lahko otroke poslali tja, namesto na morje, kamor brez spremstva polnoletne osebe v današnjih cajtih itaq še ne morejo. In zakaj nekateri mislite, da je otrok asocialen, če se razume s starši? Svašta, eni ste pa res prismuknjeni. Pa ne mi zdaj spet, da večina pa otroke pri 15ih zbrca iz flata. Od kje je pa potem povprečna starost, ko si ustvarijo družino, 30 let? Aja, to pa niso otroci monovk, to pa ne.
In zakaj imaš ti občutek, da je incest, če gre 17 let star otrok z mano na morje, ker se v družbi staršev počuti top?
Nehajte pisat kako se vam zdi idealno, čeprav nimate izkušenj, ampak se vam zdi moderno sekat po nekomu drugemu, ni važen razlog.
In super bi bilo, če bi dojeli, da so drugačni čssi, kot so biloa 80-90 leta, ko smo 15,16 itd letniki brez problema preživeli teden ali več v kampu v Luciji, vsi vemo kako.
Danes bi tako ekipo mulcev naslednji dan prevzeli na CSD. Nimamo pa vsi vikendov, da bi lahko otroke poslali tja, namesto na morje, kamor brez spremstva polnoletne osebe v današnjih cajtih itaq še ne morejo. In zakaj nekateri mislite, da je otrok asocialen, če se razume s starši? Svašta, eni ste pa res prismuknjeni. Pa ne mi zdaj spet, da večina pa otroke pri 15ih zbrca iz flata. Od kje je pa potem povprečna starost, ko si ustvarijo družino, 30 let? Aja, to pa niso otroci monovk, to pa ne.[/quote]
Sprijazni se da je tvoj otrok čustveni in predvsem funkcionalni invalid.
Počitnice prezivljamo s tistimi, ki jih imamo najraje. Razen nekaj let, ko je bil otrok majhen, sem del počitnic preživela tudi s starši. Poletje traja vsaj 2 meseca. Tudi zdaj, v srednjih letih mi je družba mame nadvse ljuba. Nikoli ne vemo, koliko časa nam je še ostalo za druzenje. Verjetno zagovorniki počitnic brez otrok niso imeli sreče z vzpostavitvijo toplih družinskih odnosov.
Meni se to ne zdi nič nenavadnega, dokler ima človek celo poletje frej. Pa gre malo s fantom ali punco na morje, malo s prijatelji, potem pa še s starši. Zakaj pa ne, če se dobro razumejo?
Da bi bil pa to edini dopust, ko se enkrat zaposliš in imaš odmerjenih tistih ubogih 20 dni na leto, se pa tudi meni ne zdi najbolj zdravo.
Forum je zaprt za komentiranje.