Do katere starosti so hodili vaši otroci z vami na dopust, potovanja?

Naš 24-letnik se nama še vedno pridruži na potovanjih 🙁 Sicer res izbiramo oddaljene in neobičajne cilje, kamor bi najbrž težko odpotoval sam, pa tudi drugaće je bolj samotarski in nima veliko prijateljev, sploh ne takih, ki bi se navduševali za potovanja. Vendar postane tak izlet v troje (govorim za nas tri, drugače smo večja družba, ki že dolgo hodimo skupaj na dopust) kar precejšen strošek predvsem zaradi doplačil za enopostljeno sobo. Do kdaj so vaši hodili z vami?

ker smo vsako leto šli na potovanje, sin do 25. leta, hči do 20.leta. Ampak smo res izbirali potovanja, ki so bila bolj “eksotična”, npr. Argentina in Brazilija, ZDA in Canada, Kitajska. Vedno pa smo vse organizirali sami, tako, da je bilo najceneje.

a da 24letnik kaj sam prispeva k stroškom, pa ni opcija?
ker vidim, da te muči predvsem cena takih aranžmajev, to, da se sine ne in ne osamosvoji, nekak ni problem…

Tako mlade sončke pa res ne smete doma pustit. Haha!

Od odraslega otroka bi pričakovala, da če želi na dopust z nama, da tudi kaj prispeva. Ne rečem, da gre z nama v prikolico, apartma, na vikend in podobno, ampak za večje zadeve mi je normalno, da si krije sam, enako kot če bi šel sam s prijatelji na dopust.
Naš je ravno končal SŠ in že en čas ne hodi z nama na morje, gre na vikend z nami ali na večdnevni obisk k sorodnikom, dopustuje pa s prijatelji.

Ni samo vprašanje cene, tudi tega, da bi raje videla, da gre s prijatelji. Žal, kot sem rekla, nima jih veliko, ki bi hodili z njim. Prispevati zaenkrat ne more, ker je študent zahtevne fakultete in mu privoščimo oddih.

Pri 15 letih naš nikamor več ni hotel z nama, tudi na eksotične destinacije ne.
Je raje 10 dni sam doma, kot odkriva svet s svojima ‘starcema’.
Baje sva zatežena in ga ne zastopiva.
Tako on (na njegovo neskončno veselje ) ostane SAM doma, midva z možem pa že 3 leta sama potujeva in raziskujeva lepote sveta.
Baje ima najin sine vse to doma!?

Ni samo vprašanje cene, tudi tega, da bi raje videla, da gre s prijatelji. Žal, kot sem rekla, nima jih veliko, ki bi hodili z njim. Prispevati zaenkrat ne more, ker je študent zahtevne fakultete in mu privoščimo oddih.[/quote]

Ne ustvarjaj maminega sinka, posebneža, asocialneža in podobno!
Vem, da je tvoj sin in ves tvoj svet, sploh priden in vzoren, ampak brcni ga od sebe! Za njegovo dobro!
Vlak za rezanje popkovine je že zdavnaj odpeljal, zdaj sta zraščena skupaj!
Ja, vem, se starši slepimo, da to ni popkovina, ampa idila med starši in otroci, ampak to ni res! Idila je šele takrat, ko je otrok povsem sam svoj in samostojen, pa še vedno ohranja dobre odnose s straši in je navezan na njih!

Točno vem, kaj imaš, ker imam tudi jaz enega takega, samo da sem ga začela brcat od sebe že en čas nazaj! Verjemi, vem kako se ti srce para, a ko potem vidiš otroka, ki funkcionira super brez tebe, je neprecenljivo!

Ni samo vprašanje cene, tudi tega, da bi raje videla, da gre s prijatelji. Žal, kot sem rekla, nima jih veliko, ki bi hodili z njim. Prispevati zaenkrat ne more, ker je študent zahtevne fakultete in mu privoščimo oddih.[/quote]

zelo žal da te to moti! Normalen starš želi svojemu otroku omogočiti (še) lepše življenje in (še) več kot je imel sam..tako da res ne razumem, namesto da bi ti bil “poklon” da želi preživeti nekaj časa z vama ti je v (fin) breme..ne vem, mene je sram zate res

Ni samo vprašanje cene, tudi tega, da bi raje videla, da gre s prijatelji. Žal, kot sem rekla, nima jih veliko, ki bi hodili z njim. Prispevati zaenkrat ne more, ker je študent zahtevne fakultete in mu privoščimo oddih.[/quote]

Ne ustvarjaj maminega sinka, posebneža, asocialneža in podobno!
Vem, da je tvoj sin in ves tvoj svet, sploh priden in vzoren, ampak brcni ga od sebe! Za njegovo dobro!
Vlak za rezanje popkovine je že zdavnaj odpeljal, zdaj sta zraščena skupaj!
Ja, vem, se starši slepimo, da to ni popkovina, ampa idila med starši in otroci, ampak to ni res! Idila je šele takrat, ko je otrok povsem sam svoj in samostojen, pa še vedno ohranja dobre odnose s straši in je navezan na njih!

Točno vem, kaj imaš, ker imam tudi jaz enega takega, samo da sem ga začela brcat od sebe že en čas nazaj! Verjemi, vem kako se ti srce para, a ko potem vidiš otroka, ki funkcionira super brez tebe, je neprecenljivo![/quote]

amm, ne živi z nami že od 19-tega leta in je samostojen, kolikor pač so študentje. Zaradi obveznosti in tempa življenja se ne videvamo pogosto, zato predstavljajo ta potovanja skupni čas družine in večje družbe. V resnici se imamo vedno zelo fajn, samo razmišljam, da bi bilo boljše zanj, če bi iste stvari delal s sovrstniki.

Mene so na silo starši še zvlekli pri mojih 11 letih, potem so popustili in me pustili doma, ker sem jim itak s teženjem in zoprnijo kvarila dopust. Brat je z njima hodil, mislim da še v odrasli dobi.

Vsak čustveno stabilen in samozavesten mladec ali mladenka, si želi čimprej osamosvojiti in hoditi po svoji lastni poti.
In to čim prej po polnoletnosti, starejši kot bo – manj bo želje po tem, ter težje se prerezal popkovino s starši.
Jaz sem svoj dom zapustila pri 20 letih, čeprav mi ni nič manjkalo, ampak enostavno me je ‘dušila’ družinska idila in pokroviteljstvo staršev.
Na svojem sem zadihala in dejansko dobila krila, čeprav je bilo dostikrat težko, je bilo vredno tega.
Mlajši greš od doma, manj časa živiš v iluziji in prej spoznaš realnost tega sveta.
S tem se utrdiš, postaneš močnejši in bolj iznajdljiv, ker drugače ne ‘preživiš’ v tem krutem svetu, ki je poln preizkušenj in preprek.
Za to močno in veliko izkušnjo pa so žal prikrajšani tisti, ki živijo v varnem zavetju in pod budnimi očmi maminega krila.
Zato pa je toliko čustvenih invalidov nesposobnih življenja in maminih sinčkov, ker niso pravočasno odšli od doma.

Ne ustvarjaj maminega sinka, posebneža, asocialneža in podobno!
Vem, da je tvoj sin in ves tvoj svet, sploh priden in vzoren, ampak brcni ga od sebe! Za njegovo dobro!
Vlak za rezanje popkovine je že zdavnaj odpeljal, zdaj sta zraščena skupaj!
Ja, vem, se starši slepimo, da to ni popkovina, ampa idila med starši in otroci, ampak to ni res! Idila je šele takrat, ko je otrok povsem sam svoj in samostojen, pa še vedno ohranja dobre odnose s straši in je navezan na njih!

Točno vem, kaj imaš, ker imam tudi jaz enega takega, samo da sem ga začela brcat od sebe že en čas nazaj! Verjemi, vem kako se ti srce para, a ko potem vidiš otroka, ki funkcionira super brez tebe, je neprecenljivo![/quote]

amm, ne živi z nami že od 19-tega leta in je samostojen, kolikor pač so študentje. Zaradi obveznosti in tempa življenja se ne videvamo pogosto, zato predstavljajo ta potovanja skupni čas družine in večje družbe. V resnici se imamo vedno zelo fajn, samo razmišljam, da bi bilo boljše zanj, če bi iste stvari delal s sovrstniki.[/quote]

Kaj je zdaj problem stroški ali to, da sin ne potuje/ dopustuje z vrstniki?
Če ta vaša potovanja predstavljajo skupno preživeti čas družine in se imate res fajn, potem jaz tukaj ne vidim problema. Enkrat letno pa res nebi gledala na stroške plačanega dopusta za sina, saj je ta vaš skupni čas vreden vsakega centa. In to nima vrednosti.

Enomesečnika dat stran od prsi, pol letnika čimprej in za čim dlje v vrtec, otroka, pa čim prej poriniti stran od sebe…
Jaz sem s starši dopustovala do devetnejstega leta in sem čisto OK. Zdaj imava 21 letnico in 19 letnika in si vedno za en teden v poletju, ki je sicer samo njuno, vzameta, da gremo skupaj na morje. Smo ravnokar prišli domdov in smo se imeli super. V resnici naju razvajata, niti enkarat z možem nisva kuhala, niti pomivala ničesar. Ogromno smo bili skupaj v vodi, vsi radu skačemo s skal in se potapljamo. Ob popoldnevih in večerih tarokiramo, si ogledamo kakšno znamenitost, se do sitega napogovarjamo in se na sploh imamo lepo. Se pa ne utesnjujemo in ne zahtevamo, da smo ves čas vsi skupaj. Vsak ima svoj priljubljeni ritem, in ker se spoštujemo, nam tako ustreza. Opažam pa pri prijateljih od otrok, da so najhiterejej nehali skupaj hoditi tam, kjer kot družina ne funkcionirajo. Kdo bi hotel gledat tastara dva, ki se skoz zaj….
Si bo treba ene stvari kar priznat.

Enomesečnika dat stran od prsi, pol letnika čimprej in za čim dlje v vrtec, otroka, pa čim prej poriniti stran od sebe…
Jaz sem s starši dopustovala do devetnejstega leta in sem čisto OK. Zdaj imava 21 letnico in 19 letnika in si vedno za en teden v poletju, ki je sicer samo njuno, vzameta, da gremo skupaj na morje. Smo ravnokar prišli domdov in smo se imeli super. V resnici naju razvajata, niti enkarat z možem nisva kuhala, niti pomivala ničesar. Ogromno smo bili skupaj v vodi, vsi radu skačemo s skal in se potapljamo. Ob popoldnevih in večerih tarokiramo, si ogledamo kakšno znamenitost, se do sitega napogovarjamo in se na sploh imamo lepo. Se pa ne utesnjujemo in ne zahtevamo, da smo ves čas vsi skupaj. Vsak ima svoj priljubljeni ritem, in ker se spoštujemo, nam tako ustreza. Opažam pa pri prijateljih od otrok, da so najhiterejej nehali skupaj hoditi tam, kjer kot družina ne funkcionirajo. Kdo bi hotel gledat tastara dva, ki se skoz zaj….
Si bo treba ene stvari kar priznat.[/quote]

Si tako naložila, da boš težko odpeljala.

Ja, zato pa nekateri še vedno živijo pri 40 letih doma, ker tako dobro skupaj s starši funkcionirajo in se blazno dobro zastopijo.
Pri takih je doma ponavadi sama idila, kjer se ta stara dva nikoli ne zaj ….. in so vsi zadovoljni in srečni.
No, edino potem kdaj pa kdaj v črni kroniki preberemo … kako se je komu odpeljalo od same ‘idile’ skupnega življenja z 30 – 40 letnim sinom ali hčerjo.

Ja, kaj – eni pač niso zaplankani in imajo radi, da jim dupe vidi svet – vključno z roditelji. Hvalabogu, da vidijo malo dlje od lat svojega plota… A ne ?

A če pri 24-ih gre na kakšno drugo celino je pa zakiklan sonček? Ima več od tega, kot ti od klofanja bedarij po tipkovnici.

Aja, je problem, da bi spal na rollaway postelji z vama v sobi?
Hja, pač tisti teden počitnice ni seksa, prišparate pa plačila za enoposteljno sobo. Lasten otrok pa ja zdrži s starši tudi pri 24-ih na einem potovanju v eni sobi, no. Razen če vidva počneta čudne stvari v hotelskih sobah, apartmajih, kočah 🙂

Aja, je problem, da bi spal na rollaway postelji z vama v sobi?
Hja, pač tisti teden počitnice ni seksa, prišparate pa plačila za enoposteljno sobo. Lasten otrok pa ja zdrži s starši tudi pri 24-ih na einem potovanju v eni sobi, no. Razen če vidva počneta čudne stvari v hotelskih sobah, apartmajih, kočah :)[/quote]
kako zgleda skupna vožnja z avtom ??!!

Taki ljudje se mi pa prav smilite. Starši so vas imeli ampak niso bili pa toliko da bi si dopust prilagodili tako da bi bilo tudi otrokom fino.
Če je otrokom fino jih ni potrebno na slilo vlečt zraven.

Pa da te malo potolažim. Jaz sem tudi pri 27tih šla s starši na smučanje. Kaj če rada smučam. Pa sem že v SŠ hodila s prijatelji na morje pa na dopuste ampak določene stvari pa so mi bila fine pa prijatelji jih niso počeli in sem šla tudi s starci, smo se mel čist fino.
No ja niso pa nič ekstra za mene plačali ker sem se spomnila zadnji trenutek, dobesedno nekaj ur pred odhodom. Ravno nekaj se je poklopilo v službi in sem lahko vzela dopust, poslala sem šefici SMS če imam lahko dopust, je odobrila, potem pa še mojedva če imata frej v avtu, apartmaji imajo itak dodatno posteljo in če grem lahko z njima kdaj me pobereta. V parih urah sem imela vse spokano ene 3 ure sem spala, karto sem si pa potem na smučišču kupila.

Aja, je problem, da bi spal na rollaway postelji z vama v sobi?
Hja, pač tisti teden počitnice ni seksa, prišparate pa plačila za enoposteljno sobo. Lasten otrok pa ja zdrži s starši tudi pri 24-ih na einem potovanju v eni sobi, no. Razen če vidva počneta čudne stvari v hotelskih sobah, apartmajih, kočah :)[/quote]
kako zgleda skupna vožnja z avtom ??!![/quote]

Razsvetli nas, kaj hočeš s tem povedat – da 24-letik ne zmore več sedet na zadnji klopi vozila, ali kaj? Ali pa sedi spredaj, pa mama zadaj? DaaFaaa?

Pri nas nismo nikoli hodili na dopuste. Tako, da nisem bila nikoli s katerim od staršev na dopustu.
V času študija sem pa šla sama, na svojo roko, s svojim denarjem.

Enomesečnika dat stran od prsi, pol letnika čimprej in za čim dlje v vrtec, otroka, pa čim prej poriniti stran od sebe…
Jaz sem s starši dopustovala do devetnejstega leta in sem čisto OK. Zdaj imava 21 letnico in 19 letnika in si vedno za en teden v poletju, ki je sicer samo njuno, vzameta, da gremo skupaj na morje. Smo ravnokar prišli domdov in smo se imeli super. V resnici naju razvajata, niti enkarat z možem nisva kuhala, niti pomivala ničesar. Ogromno smo bili skupaj v vodi, vsi radu skačemo s skal in se potapljamo. Ob popoldnevih in večerih tarokiramo, si ogledamo kakšno znamenitost, se do sitega napogovarjamo in se na sploh imamo lepo. Se pa ne utesnjujemo in ne zahtevamo, da smo ves čas vsi skupaj. Vsak ima svoj priljubljeni ritem, in ker se spoštujemo, nam tako ustreza. Opažam pa pri prijateljih od otrok, da so najhiterejej nehali skupaj hoditi tam, kjer kot družina ne funkcionirajo. Kdo bi hotel gledat tastara dva, ki se skoz zaj….
Si bo treba ene stvari kar priznat.[/quote]

Si tako naložila, da boš težko odpeljala.

Ja, zato pa nekateri še vedno živijo pri 40 letih doma, ker tako dobro skupaj s starši funkcionirajo in se blazno dobro zastopijo.
Pri takih je doma ponavadi sama idila, kjer se ta stara dva nikoli ne zaj ….. in so vsi zadovoljni in srečni.
No, edino potem kdaj pa kdaj v črni kroniki preberemo … kako se je komu odpeljalo od same ‘idile’ skupnega življenja z 30 – 40 letnim sinom ali hčerjo.[/quote]

Mislim, da par stvari mešaš med sabo. Če se v družbi staršev dobro počutiš, boš njihovo družbo iskal, sicer ne. Če se ima mladostnik v družbi staršev ok, bo šel čist rad z njimi za teden na morje, potovanje pa sploh (če je kaj zanimivega – zanj seveda). Men je čist nepojmljivo, da se 11, 13-letnik zmišljuje, da ne bi šel s starši – če so ti kolikor toliko normalni in če seveda imajo v mislih pri izbiri dopusta tudi njih. Ne pa sedenje na terasi s prijatelji in žuljenje piva. (No, to tudi zame ni dopust – za dan, dva – dokler nis(m)p pijani, da zase ne vemo – še, sicer pa doooolgčas).
Jaz te dileme nisem imela … nismo hodili na dopust 🙁 Edino enkrat v srednji šoli na morje – takrat jasno, da nisem imela pomislekov it ali ne …
To, da nastnik ali tudi 20+ hodi s starši na dopust, čist nič ne pove o tem ali je samostojen, sposoben it po svoje ali ne …. To se kaže drugje, v vzgoji skozi CELO leto / desetletja … že pri dojenčkih /malčkih imaš starše, ki otroke zavijajo v vato pri vsaki najmanjši stvari, ki bi jo otrok MORAL sam sprobat … Meni se zdi to veliko večji problem, kot morje/potovanje s starši enkrat na leto.
Glede predloga, da bi otrok sam plačal … saj se hecate? potovanje v Brazilijo al kaj je bilo omenjeno, stane celo premoženje. Z dokaj solidno plačo si tega ne bi mogla/hotela privoščit po desetletju ali več redne službe … Tudi odrasli navadno potujemo nekaj/precej dražje kot mladina, ko putujejo samo. Razno seveda, če ima višek denarja … Takrat ga imajo pa verjetno starši še bistveno bistveno več …

Si tako naložila, da boš težko odpeljala.

Ja, zato pa nekateri še vedno živijo pri 40 letih doma, ker tako dobro skupaj s starši funkcionirajo in se blazno dobro zastopijo.
Pri takih je doma ponavadi sama idila, kjer se ta stara dva nikoli ne zaj ….. in so vsi zadovoljni in srečni.
No, edino potem kdaj pa kdaj v črni kroniki preberemo … kako se je komu odpeljalo od same ‘idile’ skupnega življenja z 30 – 40 letnim sinom ali hčerjo.[/quote]

Mislim, da par stvari mešaš med sabo. Če se v družbi staršev dobro počutiš, boš njihovo družbo iskal, sicer ne. Če se ima mladostnik v družbi staršev ok, bo šel čist rad z njimi za teden na morje, potovanje pa sploh (če je kaj zanimivega – zanj seveda). Men je čist nepojmljivo, da se 11, 13-letnik zmišljuje, da ne bi šel s starši – če so ti kolikor toliko normalni in če seveda imajo v mislih pri izbiri dopusta tudi njih. Ne pa sedenje na terasi s prijatelji in žuljenje piva. (No, to tudi zame ni dopust – za dan, dva – dokler nis(m)p pijani, da zase ne vemo – še, sicer pa doooolgčas).
Jaz te dileme nisem imela … nismo hodili na dopust 🙁 Edino enkrat v srednji šoli na morje – takrat jasno, da nisem imela pomislekov it ali ne …
To, da nastnik ali tudi 20+ hodi s starši na dopust, čist nič ne pove o tem ali je samostojen, sposoben it po svoje ali ne …. To se kaže drugje, v vzgoji skozi CELO leto / desetletja … že pri dojenčkih /malčkih imaš starše, ki otroke zavijajo v vato pri vsaki najmanjši stvari, ki bi jo otrok MORAL sam sprobat … Meni se zdi to veliko večji problem, kot morje/potovanje s starši enkrat na leto.
Glede predloga, da bi otrok sam plačal … saj se hecate? potovanje v Brazilijo al kaj je bilo omenjeno, stane celo premoženje. Z dokaj solidno plačo si tega ne bi mogla/hotela privoščit po desetletju ali več redne službe … Tudi odrasli navadno potujemo nekaj/precej dražje kot mladina, ko putujejo samo. Razno seveda, če ima višek denarja … Takrat ga imajo pa verjetno starši še bistveno bistveno več …[/quote]

Odlično napisano, se pridružujem.

JA, res je – če se otrok počuti v družini lepo, potem bo šel z veseljem na počitnica skupaj s starši tudi, ko bo v najstniških in kasnejših letih.

Pri nas je tako.

Pri nas dobesedno “fehtajo”, če gredo lahko z nama na potovanja – so v najbolj aktivnih najstniških letih. Se je zgodilo, da eno leto nismo žli na drugo celino, so bil celo leto tako pridni, prav šparali denar sami od sebe, da smo naslednje leto spet šli novim dogodivščinam naproti. Uživamo v potovanjih, investiramo z veseljem v njih.

Za nas ni dopust kamiranje žuljenje pira in našim otrokom tudi ne privoščimo tega, da bi bil za njih dopust to, da bi morali gledati pijane obraze okoli sebe nekje na morju, ker tastarim tako prija in je za njih to edini dober dopust, da se ga natankajo vsak večer.

imava samo hči; do njene starosti 17-tih let smo vedno potovali skupaj (res pa v glavnem po Evropi), nato je pričela potovati s prijateljico in s fantom.

kakor komu paše, ampak tole, da gre mlad moški pri 24-tih na počitnice skupaj z mamo in očetom, je, meni osebno, malo nezdravo in me spominja na film – pri 30-tih in še pri tastarih…