Cena svobode
Pozdravljeni vsi skupaj…
sem dokaj dinamična, simpatična in športna 30letnica, polovico življenja v partnerski zvezi s praktično prvo ljubeznijo, ki je zlat človek. Imam solidno službo, ki me osrečuje, najino finančno stanje je dovolj solidno za zimska in poletna dopustovanja, a v zadnjem letu me preletavajo misli, ki jih nekako poskušam zatreti, vendar bolj kot jih želim pozabiti, huje mi trkajo na vest.
Sploh si ne želim otrok, čeprav partner razmišlja o njih in se mu zdijo v življenju enkrat v bližnji prihodnosti nekaj nujnega in samoumevnega ter hkrati tisti spremljevalci, ki jih imaš rad in s teboj ostanejo do starosti.
V meni pa narašča tudi želja po svobodi, po tem, da zaključim obdobje 15 let, v katerih ni bilo nikoli niti prerekanj, ampak sem enostavno naveličana tega, da živim z osebo, ki ji moram pojasniti vse svoje vsakodnevne dejavnosti, želje in načrte, izmed katerih bi nekatere želela izvesti samostojno brez drugih vpletenih, a tega enostavno ne more razumeti. Je res tako nenavadno, da se ženska popolnoma sama odpravi na pot po evropskih mestih, le z namenom raziskovanja utripa življenja, znamenitosti…itd? Z naraščajočo starostjo takšne omejitve vse težje prenašam in res nisem prepričana, da življenje želim preživeti v partnerski zvezi…in to kljub temu, da sem bila do pred kratkim prepričana, da je moje življenje pravljica…
Kako je živeti pri 30+ sam, samski in svoboden, brez želje po partnerjih, zvezah…, vas skrbi, da si boste kdaj želeli ustvariti družino, najti partnerja, ali živite iz dneva v dan, brez pomislekov o tem, kakšna bo vaša prihodnost oziroma jesen življenja?
Hvala za vse vaše misli… 🙂
Ja, razumem. Rada bi se znorela, preden pride nujno zlo – otroci – in boš za ene 15 -20 let zvezana.
Nič nenavadnega.
Zdej – glede tvojega izleta pa po mojem tkole – če si v zvezi, se pričakuje, da boš stvari počela z njim,
vsaj tiste prijetne :-), pa vsaj večji del (vseh res ni treba)
Če maš pa tipa poln kufer, se ne izgovarjaj na potovanje pa ne vem kaj, ampak mu to lepo povej.
Pri 30 si dovolj stara, da veš kaj hočeš in da razumeš, da za svoje odločitve nosiš tudi posledice.
Tipičen primer brezjajčne ženske, ki se skriva pred odgovornostjo, razvajena princeska, ki ni prerasla očkovega naročja, ki je svojemu vitezu odžrla najlepša leta življenja, zdaj pa bi ga pustila na cedilu in se šla neke mladoletniške fantazije o svobodi, klasičen babji produkt enaindvajsetega stoletja, ki ne ve, kaj hoče, razen da mora biti njena maziljena rit stalno deležna največjega udobja, pa naj to njene bližnje stane, kolikor hoče! Kdaj so izumrle MOČNE ŽENSKE?
Moja misel. Jaz sem nekaj let bil poročen in se ločil. Sedaj bi to popolnoma drugače speljal. Ne bi se ločil ampak bi si nabavil ljubicoo, molčal in fural vzporedno življenje. Tako kot Bill Clinton ali Francois Mitterand.[/quote]
Ti pokvarjen pacek :-)[/quote]
Hm…včasih pa tudi tako packonske zadeve pomagajo rešiti te naše krize in krizice, v katerih iščemo zgolj svojo srečo, ki je morda ves čas pred našim nosom…
Ti pokvarjen pacek :-)[/quote]
Hm…včasih pa tudi tako packonske zadeve pomagajo rešiti te naše krize in krizice, v katerih iščemo zgolj svojo srečo, ki je morda ves čas pred našim nosom…[/quote]
Zakaj potem ne razmišljate podobno, ko na tak način vaši partnerji/partnerke rešujejo svoje krize in krizice ter iščejo zgolj svojo srečo? Ne privoščite sreče svojim ljubljenim?
Moja misel. Jaz sem nekaj let bil poročen in se ločil. Sedaj bi to popolnoma drugače speljal. Ne bi se ločil ampak bi si nabavil ljubicoo, molčal in fural vzporedno življenje. Tako kot Bill Clinton ali Francois Mitterand.[/quote]
Ti pokvarjen pacek :-)[/quote]
Pacek??
Polovico svojega življenja si v zvezi, zato dvomim, da si sploh sposobna oditi in zaživeti sama. To je tvoja muha enodnevnica, če bi to res vrelo v tebi, ne bi zdržala 15 let. Po drugi strani se mi pa zdi fer, da če si že tako daleč in te je ta misel o svobodi tako močno prevzela, je prav da odideš zdaj in dovoliš partnerju, da živi svoje sanje, ki jih s tabo očitno ne bo dosegel. Kaj sploh še čakaš? Bodi pogumna do konca.
Po tem, kar berem, si oseba, ki ne upa/želi izrazit svojih misli, želja na glas, da ne bi prizadela/razjezila ali kako drugače razburila svojega partnerja. Verjetno je bil tudi mama takšna, kar je nekako logično, da si to vedenje povzel po njej. In, ker si v svoji prvi zvezi, nisi imela nikoli možnosti na svoj odnos pogledati od daleč, neobremenjeno, tako kot to lahko storijo tisti, ki so se vsaj enkrat razšli. Ampak to ni neka slabost, to še vedno lahko storiš, s pomočjo tretje osebe, ki ji zaupaš. Najbolje bi v tem primeru bil kak terapevt, ki ti bo pokazal na svoje “napake” v odnosu, zaradi kateri se danes počutiš ujeto. Če želiš iz tega ven, je ena rešitev terapevt in s tem sprememba tvojega vedenja v določenih trenutkih, katera zna biti naporna tudi za partnerja. To pomeni, da vaju čaka veliko dela in dolga pot do drugačnega bolj zdravega odnosa. Druga pot pa je da se ločiš, vendar se moraš pri tem zavedat, da bo tudi v novem odnosu tvoja sprememba nujna, sicer se ti bo zgodba spet ponovila. V obeh primerih boš torej morala tudi sama nekaj prispevati k temu, da se ne boš počutila ujeto.
Marko, kakšen terapevt neki:)). Oni delajo po principu, da prav iščejo “napake”, da jim lahko z veseljem še naprej plačuješ. V človeku prebujajo posebna stanja, da jih lahko obravnavajo in naredijo cel kup še novih travm. Ženska je enostavno prehitro šla v resno zvezo, še kot otrok in se s časom razvijala ter tako tudi odtujevala od svojega partnerja. Zdaj je izoblikovana osebnost, ki vsaj približno ve, kaj želi in česa ne. Pri 15-ih še tavaš v megli. Zato ne potrebuješ terapevta, da ti osvesti preprosto dejstvo in po možnosti res naredi invalida iz tebe.
Oprosti, ampak odnos, v katerem se nekdo počuti ujeto, napake SO. Terapevt je pač nekdo, ki se s svetovanjem preživlja. Imaš dobre in slabe, tako kot na vseh področjih.
Se ne strinjam povsem s teboj s tem, kar pišeš v nadaljevanju. Veš, tudi če se loči od njega, jo čakajo neke travme in enako, če bo ostala z njim. Ne bo se jim izognila.
Oprosti, ampak odnos, v katerem se nekdo počuti ujeto, napake SO. Terapevt je pač nekdo, ki se s svetovanjem preživlja. Imaš dobre in slabe, tako kot na vseh področjih.
Se ne strinjam povsem s teboj s tem, kar pišeš v nadaljevanju. Veš, tudi če se loči od njega, jo čakajo neke travme in enako, če bo ostala z njim. Ne bo se jim izognila.[/quote]
To je življenje. Poješ juho, ki jo skuhaš. Ne vem zakaj bi iskal bergle. Na koncu bo še vedno sama s sabo, s svojimi mislimi in s svojo vestjo. Skrajni čas, da se nauči in začne spopadati z izzivi.
Oprosti, ampak odnos, v katerem se nekdo počuti ujeto, napake SO. Terapevt je pač nekdo, ki se s svetovanjem preživlja. Imaš dobre in slabe, tako kot na vseh področjih.
Se ne strinjam povsem s teboj s tem, kar pišeš v nadaljevanju. Veš, tudi če se loči od njega, jo čakajo neke travme in enako, če bo ostala z njim. Ne bo se jim izognila.[/quote]
To je življenje. Poješ juho, ki jo skuhaš. Ne vem zakaj bi iskal bergle. Na koncu bo še vedno sama s sabo, s svojimi mislimi in s svojo vestjo. Skrajni čas, da se nauči in začne spopadati z izzivi.[/quote]
Ko sem si jaz zlomil gleženj, sem z z veseljem vzel bergle, da sem sploh lahko normalno prišel do wc-ja. Ko pa sem se ojačal, pa sem jih z veseljem spet vrnil. To je tudi življenje. 😉
Forum je zaprt za komentiranje.