Boste res celo življenje zveste enemu
Prava ljubezen ne more bit enostranska. Enostranska je lahko pristna, globoka ljubezen, prava pa ne.[/quote]
Tako sem tudi jaz mislila, zato sem vprašala ali Marko “s pravo” misli obojestransko. 🙂
Zdaj glede na njegov odgovor pa sem rahlo v dilemi. Ker lahko bi bilo tudi tako, kot pravi Marko.:)[/quote]
Saj pa neprava ljubezen, ni ljubezen.
In kaj sploh pomeni “prava” in kaj “neprava” ?
Zakaj enostranska ljubezen, ne more biti prava ? Saj imam lahko nekoga rad, pa čeprav me tista oseba ne mara.
Prava ljubezen ne more bit enostranska. Enostranska je lahko pristna, globoka ljubezen, prava pa ne.[/quote]
In na kakšen način bi naj tebe moški ljubil, da bo ta pravi način ? Globoko ali pristno ? 🙂 Ali oboje…..
Glede varanja pa, kot pišeš na drugem forumu, res ni vedno razlog slab odnos. Sem poznal moškega, ki je na ženske gledal, kot na seksualni objekt in sploh ni imel nekega občutka za zvestobo.
Nekateri so bolj svobodnih nazorov in se jim zdi napačno, da bi morali biti zvesti le eni ženski.
Prava ljubezen ne more bit enostranska. Enostranska je lahko pristna, globoka ljubezen, prava pa ne.[/quote]
In na kakšen način bi naj tebe moški ljubil, da bo ta pravi način ? Globoko ali pristno ? 🙂 Ali oboje…..
[/quote]
Ti se kr zafrkavaj…
Veš kaj, jaz mu ne bom nič predpisovala, naj me tako, kot bo znal 🙂 🙂
In hvala da pišeš v eni drugi temi na tem forumu, ko jaz več ne smem… vsi enaki, vsi enakopravni…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Seveda je lahko prava ljubezen tudi samo enostranska. Razlika je v tem, da ima eden od obeh večkrat občutek, da se “mora trudit” oziroma mučit, drugi pa tega občutka nima. Ta lahko ves čas daje in vlaga v ta odnos brez truda in z veseljem, dokler nekega dne ne začne ugotavljat, da drugega “nič več” ne osrečuje in da nič več ni prav. Takrat začne spoznavat, da je ljubezen samo enostranska. Navadno je zaljubljenost tista zaslepljenost, ki nam prepreči, da te stvari opazimo že prej. Zato potem še tudi, ko ta mine, lahko kar nekaj časa verjamemo, da se bo tista oseba, ki smo jo med to fazo “videli”, na nek način vrnila in to se lahko včasih zavleče tudi v več let.
Res pride do tega občutka. Kot neko sizifovo delo….
A po drugi strani pa si tisti, ki se ne trudi, pri sebi misli, da je vse OK. In zakaj bi se trudil, saj njega nič ne moti….
Ali se gre v tem primeru za sebičnost ali neobčutljivost tistega, ki se ne trudi ali pa tisti, ki se trudi, zaradi svojega nezadovoljstva vnaša razdor v miren odnos……
Gledano iz svoje pozicije, ima vsak izmed njiju prav in dober namen.
Zato vsak krivi drugega in se seveda nič ne spremeni.
Mogoče se sliši egoistično, da se nekdo ne trudi. Ampak to je celo bistvo prave ljubezni. Da se nihče ne trudi, ampak je samo to kar pač je in daje od sebe samo to, kar ga veseli, brez posebnega napora. Vse kar počne, počne za odnos, zase in za partneja. Nihče ne trpi. In če sta pri tem oba zadovoljna, lahko govorimo o pravi ljubezni.
Pravo ljubezen vsak čuti sam, če je iskren do sebe. In ni nikogar, ki bi lahko sodil npr. o moji ljubezni ali je prava ali ni. Pogoj za to nikakor ne more biti obojestranska ljubezen.
Vse ostalo je odnos in kaj smo pripravljeni narediti za nek odnos, koliko smo sposobni in željni prilagajanja in koliko spoštujemo človeka, ki ga imamo ob sebi.
A če ni ta pravega odziva z nasprotne strani, potem takšna ljubezen kmalu ugasne.[/quote]
In zato lahko rečeš, da ni bila prava? Torej vse kar je miniljivo ni pravo?
A če ni ta pravega odziva z nasprotne strani, potem takšna ljubezen kmalu ugasne.[/quote]
In zato lahko rečeš, da ni bila prava? Torej vse kar je miniljivo ni pravo?[/quote]
Nisem rekel, da ni prava. Le sčasoma pride občutek, da ni prava. Ker ni takšnega odziva z nasprotne smeri, da bi svojo ljubezen doživljali kot ljubezen.
Podobno, kot če vlagaš denar v banko in čez čas prideš denar dvigniti, pa ga ni…A boš še naprej vlagal tam denar….
Japkica, težava se kriva v tem, da vsak verjame, da je iskren do sebe. Dobro pa veš, da vsak niti približno ni iskren. Do tega pa pride zaradi raznih strahov, ki nam nezavedno zakrivajo pogled na to resnico. Zato se velikokrat svoje neiskrenosti sploh ne zavedamo, dokler se tega strahu ne znebimo in spregledamo.
Točno tako. Naš ego v glavnem uporabljamo za manipuliranje z realnostjo. V bistvu zato vsa civilizacija temelji na tem poznavanju in sposobnosti manipuliranju z naravnimi zakoni.
Že same predstave ali sanjarjenja so manipulacije, saj v sebi ustvarimo nek navidezni svet, da zadovoljimo svoje čute.
In podobno pričakujemo od drugih. In problem nastane, ko več ne znamo ločiti resnice od iluzije, ker nam je iluzija preveč všeč.
Forum je zaprt za komentiranje.