babice ind dedki

Sama sem mama treh predšolskih otrok, zelo obremenjena sva seveda oba z možem. Babici in dedka ne živita daleč vstran, a nama le redko priskočijo na pomoč. Enkrat na tri tedne, kaki dve uri. Kupijo kdaj kako cotico in to je to.
Ko gledam naokrog vidim, da drugim staršem babice veliko bolj pomagajo. Že tistim, ki imajo samo enega otroka, dva… kuhajo jim, čuvajo otroke ipd. vsaka pomoč je sedaj, ko so otroci majhni še kako dobrodošla, kajne!

a ne vem, a drugim babicam in dedkom samim potegne? Pa zanima me, ali hodijo k vam na dom popaziti otroke, če je treba. meni se zdi bolj varno, ker je stanovanje prilagojeno otrokom, so tu vse njihove igrače ipd. A je seveda večji napor, če se morajo pripeljati k nam, kot če jim ti dostaviš otroke na dom.

kakšne so vaše izkušnje?
Lep dan vsem.

Dostavljamo na dom, dva do trikrat tedensko(največ dva kosa naenkrat).

Nimam izkušenj, ker še nimam otrok.
A rekla bi takole: Tvoji starši so svoje otroke že dali skozi in jih pedenali in ni njihova dolžnost, da sedaj skrbijo še za vnuke, temveč njihova dobra volja. Če hočejo, Ok, če nočejo, nimaš biti kaj na njih jezna. Vajini otroci so vajina skrb, dedki in babice nimajo kaj pri tem. Lahko jih prosiš, če ti pomagajo, stalno ali občasno, nimaš pa nobene osnove, da si na njih jezna ali hodiš okoli s povešenim nosom.

zadeve so čisto realne.

LP

Jaz sem tudi mnenja, da stari starši niso dolži paziti vnukov. Tudi jaz si ne želim, da bi morala paziti svoje vnuke. Mogoče kdaj pa kdaj, nikakor pa ne vsak dan. Otroke so dolžni vzgajati starši. Če niso sposobni, naj ne imajo otrok.

Moja tašča si je zelo, zelo želela paziti vnuke. In jih pazi svoji hčerki, še sedaj ko je vnukinja stara 15 let, gre vsak dan tja, skuha, pospravi, zlika, sadi, pleve, in sploh vse naredi. Hčerka ji ni niti malo hvaležna. Zdi se ji, da je to itak delo njene mame!!!!!!!!!!!

Hja, midva imava dva otroka in sva večino časa za vse sama oz. sem za vikende skoraj praviloma sama s tamalima, saj ima mož takšno službo, da je veliko vikendov preko dneva odsoten.
Ne vem, včasih res pogrešam stare starše v bližini, da bi vskočili vsaj za kakšno urco, ampak imam veliko raje, da živimo sami, kot da bi bili pod eno streho. Včasih mi je hudo tudi, ko sta zaradi najinih služb v vrtcu ali pri varuški (ta mali bo zdaj zdaj šel v varstvo;(( ) tja do pol petih, medtem ko večina otrok s starimi starši oddide iz vrtca že okoli treh. No ja, tako je, bo že…
Kadar pa jih čuvajo pa pridejo k nam, ker je že zaradi pakiranja enostavneje;)) Izjema so seveda krajše počitnice za hčerko.

lp,
M.

odvisno od situacije. če je potrebno varstvo na našem domu priskočijo na pomoč moji, k moževim pa jo tudi mi vozimo, ker pač se tašča najbolje znajde v svoji hiši. pri nas nima ravno nekega obstanka.
kako smo prišli do tega da nam redno priskočijo na pomoč? kaj pa vem, se je zgodilo samo od sebe. po moje da je to stvar človeka, eni so za tako spet drugi pa ne. eni stari straši si želijo obveznosti drugi pa so komaj čakali da so se svojih rešili in imajo sedaj malo časa za sebe.

Zdi se mi, da je razlika že od staršev – eni svoje otroke kar naprej pošiljajo k babicam in dedkom in kar naprej potrebujejo varstvo (in večina babic in dedkov seveda ne reče ne). Nekateri pa smo taki, da se tega poslužimo le v skrajnih primerih. Jaz imam dva predšolska otroka in živimo blizu babice in dedka, pa jih malokdaj pazita.

Je pa tudi razlika od babice do babice. Nekaterim je varstvo v veselje, drugim pa prej obveznost in breme. Jaz lahko rečem za našo babico, da ji ni v veselje in zato jo s tem tudi ne obremenjujem, če ni nujno.

A imata vidva otroke al vajini starši? Oni so svoje dali že skozi in jim ni treba še tvojih pazit. Če rabiš pauzo pokliči varuško.

>Ko gledam naokrog vidim, da drugim staršem babice veliko bolj pomagajo.

Sosedova trata je vedno bolj zelena kot tvoja, a ne ? Pač vidiš tisto, kar hočeš videti. Koliko nas je takih, ki nimamo t.i. babi servisa. Meni moji starši praktično nič ne pomagajo, ker so a) dokaj oddaljeni in b) še vedno v službi. Isto velja za moževe starše. Ampak tega ne vidim kot vzrok za negodovanje, ker čuvanje mojih otrok ni naloga mojih staršev. V končni fazi moraš imeti družino urejeno tako, da lahko funkcionira sama. Resda ni tako komot kot s pomočjo babic in dedkov, ampak to vseeno ni podlaga za tvoja pričakovanja, da se bodo stari starši kar sami ponujali za varstvo tvojih otrok.

jaz nikoli nočem izkoriščati ne mojih ne moževih staršev.Oni so to že dali skoz, zdaj ko izrazijo željo da bi bili malo z malo pa se zmenimo.Ni vedno lahko,in vem da bi bili oboji takoj za več pomoči,jim pa privoščim da jim vnukinji nista v breme ali dolžnost ampak naj bo to le za veselje.Vem pa da če bi bila nuja da se lahko zanesem na njih.

Ja jaz moram priznati, da brez moje tašče bi bila mrzla…ne predstavljam si kako bi brez nje.

Ampak, da govoriti, da so starši dali svoje otroke že skozi in da je to le njihova dobra volja…ja sej je res…ampak taki starši so po moje zelo nečutni starši…

Tudi mene je večkrat počuvala moja nona in tudi mojega može je večkrat počuvala njegova babi…tako, da so se tudi naši starši posluževali “babi servis” samo verjetno ne v takih količinah kot se jih mi poslužujemo danes…saj takrat ni bilo tako neizprosno kot je sedaj.

In moja tašča in moja mama zelo dobro razumeta, kako mi s tem pomagata in jaz sem jim zeeelo hvaležna in jim tudi to hvaležnost na veliko načinov dokažem.

mojih babice in dedki ne čuvajo ,ko sem nekoč predlagala da bi mogoče z možem šla v kino mi je moja mami, dejala dobesedno tako , kakor si jih nafukala tako jih pa še čuvi, no ja z možem v 17 letih še nisva bila sama nikjer, povsod gremo skupaj, jaz pa koloseja od znotraj še nisem videla, pa ga najbrž še dolgo nebom

Mi imamo ene stare starše zelo blizu (5 minut vožnje), pa vidita vnuke manjkrat kot druga dva stara starša, ki živita več kot eno uro vožnje stran.
Zakaj tako? Že od rojstva vnukov se je poznala razlika. Ta bližnja dva sta hladna, pazita sem in tja za kakšno uro (na najino prošnjo, sama se nikoli ne ponudita), ta bolj oddaljena pa sta že pred rojstvom vnukov bila povsem navdušena nad tem, da bosta dobila vnuke. Že odkar imata vnuke izžarevata neizmerno ljubezen do njih, sama se ponudita za kakšne mini počitnice, ni jima težko se pripeljat tako daleč samo zato, da čuvata otroke,…
In otroci?
Sami začutijo razliko. In redko kdaj se zgodi, da izrazijo željo da bi bili pri ta bližnji babici, kar naprej pa govorijo, da bi šli k ta bolj oddaljeni.
In res je: stari starši niso dolžni čuvat vnukov. Če pa je želja tudi z njihove strani, pa je takšna pomoč več kot dobrodošla. In da, midva sva hvaležna.

Jaz se prudružujem tistim, ki pravijo, da naj pobudo dajo stari starši, če jim je to v veselje. Če sami nočejo oziroma jim je to prenaporno, potem se nimamo kaj za kremžit. Nikakor to ni njihova dolžnost pač pa zgolj dobra volja.

Naša oma in dedi umirata za našim ta malim, in sta užaljena, če nič ne pride. Pač, taka sta in če sem čisto odkrita, mi tudi ta njuna predanost včasih stopi na živce, zato ju malo brzdam.
Moja dva pa takole (živita ločeno): oče ne more, ker je invalid, mama pa nima časa, ker je še vedno, tako kot pri meni, kariera na prvem mestu. Zato sem res vesela, da imam vsaj taščo in tasta, čeprav me včasih to žalosti.

Kar si napisala, še kako drži. V skupini moje hčere v vrtcu otroke popoldne pobirajo v najmanj polovici primerov stari starši. Sodelavke v službi skoraj nikoli ne vzamejo bolniške za otroka za več kot dan-dva, ker otroke potem čuvajo babice (v celi firmi sva samo dve taki, ki sva celo bolniško otroka doma). Prijateljice z otroci gredo vsaj en vikend ali večer v mesecu s partnerji kam same – otroci prespijo pri starih starših.

Priznam, da sem jim včasih zavistna. Tašča ja pokojna, moji starši 30km daleč – oče še zaposlen, mami upokojena, a kljub temu ni šans, da bi kdaj počuvala vnukinjo. Če je mala zelo prehlajena ali po bolezni niti na obisk ne smemo, ker se boji, da se bo kaj okužila:-((

Pa ni moja mami nič manj zdrava od povprečne 60-letnice. Malo jo daje osteoporoza, malo ima zvišan holesterol, sicer pa ji kaj hudega ni.

Je pa res ena prednost tega – nihče se ne vmešava v mojo in moževo vzgojo in glede tega imamo res mir in red v hiši.

Našo hčerko dobesedno obožujejo vsi 4 stari starši, ampak, kot je rekla že večina, otrok je najin, zanjo sva se odločila šele. ko sva vedela, da se ji bova lahko posvetila in jo tako peljeva k starim staršem pockrljat. Velikokrat sicer, jo tudi pustim tam kakšno uro ali več ali pa jo odpeljejo oni, da jaz kaj naredim doma, grem po opravkih… Ampak samo takrat, kadar se ponudijo oziroma rečejo, da imajo čas. Tako jim je vnukinja v veselje in ne v breme, saj imajo vsi svoje življenje in svoje obveznosti. Dogovorimo se, pa smo zadovoljni vsi.

Ja, ja, seveda NI DOLŽNOST, da stari starši čuvajo otroke, imajo pa seveda vse pravice….blablabla.
Madonca, malo občutka bi lahko imeli tudi enistari starši.
Vam pa povem (nimam več tako malih otrok, da bi rabila varstvo) – tudi pri nas je bilo tako, za vnuke nikoli časa, nobenega zanimanja, jah, zdaj, ko so starejši pa bi…in SO ZAMUDILI VLAK…..no, zdaj pa je žal babicam in dedkom, tako pač je, ni povezanosti…..

Odvisno je tudi, koliko ste bili prej blizu staršem(ne po km)

Moje otroke pazita tašča in tast, ko sva v službi, če prosiva popoldne, zvečer, tudi pazita nanje. Če nimata ona dva časa ali če se z otroci odločimo, da bi šli k mojim, samo vprašam, če imajo čas, če lahko- do sedaj mi še niso odrekli. Če ne morejo, pa povedo.

Nobena mama pa mi ne kuha in ne pospravlja in ne hodi v moje stanovanje, ko naju ni doma.
Tašča gre samo po mlajšega in po obleke.

Kakor se “dogovoriš” tako potem je. (ne gre vedno za besede, se pokaže tudi z dejanji)

če so starši začutili na začetku, da tebi ne odgovarja njihova bližina, da si otroke nerada pripeljala k njim, da ste že takoj ustvarili neko mejo, potem ne vidim razloga, da bi se pa ponujali.

Če so stari starši pa zelo zagreti, pa se ponudijo, se pa “tamlade” že pritožujejo, da se vtikajo, da jih komandirajo, nadzirajo….

Nekako sem iz napisanega razbrala, da imaš neke svoje zahteve(naprimer, bolje da oni pridejo v moje stanovanje, ker je prilagojeno otrokom???) in starši upoštevajo tvoje želje. Ne silijo v vas, ne hodijo po vnuke, ne prosijo za njih.

Vse je stvar nekega dogovora, prejšnjih odnosov med starši in mladim parom.

Primer: ko sta se moj svak in žena odločila, da bi otroka raje dala v vrtec, kot da bi se pazil pri tašči, ni ona nič prosila niti bila užaljena. Otroke dobi v varstvo pa kdaj popoldne, ko kam gresta ali pa sami pridejo k njima (starima staršema), tudi ko so starši doma.
Tudi moji velikokrat izrazijo željo, da gredo k mojima, četudi sem doma….

Da pa lahko nekdo reče, da 17 let ni bil v kinu, ker ni imel varstva?? Je pa tudi skrajno neumno!
Predstave so cel dan in če 15 letnik ne more biti dve uri sam doma, potem vzemite dopust in pojdite dopoldne, ko so v šoli!

Ne vem, ampak eni sami sebi delajo probleme!

Še dobro, da nisi moja hči, ali pa moja snaha. Pojma nimaš, kaj so nečutni starši.

Stari starši imajo pravico in dolžnost, da imajo MIR. Razen če res želijo in prosijo, da bi pazili. Če ve, gajstne 20 in 30 letnice komaj obvladate svojo mladež, kaj mislite, da jih 60, 70 letnice lažje???!!!!

Imam dva otroka, eden je šoloobvezen, druga v vrtcu. Vsak dan jih gresta moja starša iskat: eden v vrtec, drugi v šolo. Nikoli jih nisem prosila, sta samedva predlagala, da otroka ne bi bila predolgo od doma. Tudi vsak petek in soboto jih vzameta dol k sebi (živimo skupaj) in prespita pri njih, zjutraj pa jih v paketu pošljeta gor.
Tašča pa je drug problem, vedno ko jo prosiva za varstvo, morda enkrat na leto, ima takrat največ opravkov in dela in jih prepusti moževi mlajši sestri. Tako da se nekako ne želim posluževati njenega varstva. Čeprav otroka velikokrat prosita, da bi šla rada k njen na počitnice.

Ne vem zakaj nam ne bi starši pomagali pri varstvu vnukov. Če se jaz prav spomnim, smo tudi mi hodili na počitnice k babicam, tetam in stricem. Jaz sem ponavadi celo poletje preživela na morju pri tetah…Zelo velikokrat me je po šoli čuvala teta.

Vem, pa tudi če mi moji starši ne bi sami ponudili pomoči, bi jih prosila zanjo in zagotovo ne bi dobila odgovora, da kakor sem jih nafukala , tko…
Tako kot so njim pomagali in so bili veseli pomoči, oni pomagajo nam in tudi jaz vem, da bom pomagala svojim otrokom pri varstvu vnukov..

Darja

tudi mi bi ob treh predšolskih otrocih zmrznili brez mame in tašče. Od vseh štirih je v službi samo še tast, na voljo pa so nam res vedno. Mi, se na drugi strani trudimo, da jih ne izkoriščamo in jih uporabimo res le, kadar je nujno. Ob petkih gre tašča tavelika dva iskat tudi v vrtec in šolo, in sta pri njej potem kakšni dve, tri ure. Z možem hodiva “ven” (kino, savna, večerja) enkrat na 14 dni, takrat vsi trije prespijo izmenično enkrat pri tašči, enkrat pri mami, tako, da vsak pride na vrsto enkrat na mesec. Če pomislim, da sva ob nakupu zemljišča za gradno hiše razmišljala o nakupu izven našega mesta se mi kar nasmeji, ker sva se odločila ostati v tem mestu. Vsi štirje so res zlati in ne zamenjam jih za nič na svetu.

aja, pa še to. Res je, da obdobje, ko stare starše res potrebuješ zelo hitro mine. Naša tašča se že zdaj sprašuje, kaj bo počela, ko bodo vnukiu (skupaj 5) odrasli. Potem se pa nekateri stari starši sprašujejo, kako to, da se vnuki nič ne oglasijo, pa da jim je dolgčas, ko so bili pa mlajši (in bi šli s kakšno urico varstva na roko tudi staršem), so se jih pa z vsemi štirimi otepali.

Mene pa samo tole zanima za tiste, ki znate izkoriščati svoje starše. Ali boste tudi vi na voljo, ko bodo oni potrebovali pomoč. Seveda bo vaš odgovor, da. Ampak iz izkušenj (veliko izkušenj) vem, da taki otroci taprvi pobegnejo čim dalj stran od onemoglih staršev.

ja res sem lahko srečna da nisem ne tvoja hči ne tvoja snaha…

seveda imajo naši starši pravico imeti MIR in da so moje zmogljivosti na dosti višjem nivoju kot njihove…samo si ne morem predstavljati kakšni so lahko takšni starši, ko jih enkrat na miljon let prosiš če lahko samo priskočijo na pomoč in se izmišljujejo miljon stvari samo, da slučajno ne bi popazili. Za moje pojme so to nečutni starši.
Ne verjamem, da v tistem času, ko so taki starši vzgajali in gor spravljali svoje otroke niso vedeli koliko taka pomoč staršem pomeni.

Tudi jaz mislim, da stari starši niso dolžni paziti svojih vnukov. Tudi moji otroci so bili v vrtcu, sama sva jih vozila in jih hodila iskat. So pa bili vikendi in počitnice pri babici in dedku potem veliko bolj zanimivi in privlačni za ene in druge. Pa tudi jaz si ne želim biti “stalna” varuška svojim vnukom. Za tu in tam ne rečem, ampak vsak dan 10 ur in več – ne, hvala. Sicer bom pa takrat, ko bom dobivala vnuke, še pridno hodila v službo. Za varovanje otrok so pač vrtci in podobne ustanove, menim pa, da naj ima vsak toliko otrok, kolikor jih lahko brez posebnega jamranja in odrekanja “gor spravi”.