babice ind dedki

nič tovrstnega servisa

Točno tako. Se popolnoma strinjam.

Tole pa je tudi odlično vprašanje. Moja svakinja, ki ima babi servis že 10 let, ne gre k svoji babi, kadar zboli. Zakaj bi pa hodila, če je pa ja bolna, in ji ne more nič koristit.

“Ajde”, ti pa že zlezi s plenic, nečutna hči.

“si pa slika”-mislim, da mame “gajstnih 20 letnic” niso stare 70 let. Tudi jaz sem iz srca hvaležna obema babicama in dedkoma, ker velikokrat iz LASTNEGA VESELJA IN LJUBEZNI DO VNUČKOV popazijo na njiju. Pa ne mi o dolžnostih-saj tudi starši ne pazimo otrok iz dolžnosti , ampak iz LJUBEZNI

Jaz ne vem – kaj še se niste naučili, da na taka vprašanja odgovarjajo samo tisti, ki nimajo babi servisa in ki so superstarši, ki vse zmorejo same in bi kar v žlici vode utopile vse, ki si upajo svoje otroke pustit pri babici ali dediju v varstvu, ker to namreč škodi.

Škodi ugledu, škodi samozavesti, škodi napumpanosti kako ene zmorejo in so organizirane in se odrekajo vsem svojim potrebam zato, da so v prvi vrsti otroci (one so supermame, otroci pa superrazvajeni seveda, ampak psssst, tega jim ne smeš povedat).

Bognedaj, da imaš službo z deljenim delovnim časom, bognedaj, da se zadržiš dlje v službi, ker se MORAŠ in ker MORAŠ PLAČAT POLOŽNICE na koncu meseca in bog ne daj, da rečeš, da NIMAŠ ZA VRTEC in da ti babica tudi zato pomaga. Bognedaj!

Tole pa je tudi odlično vprašanje. Moja svakinja, ki ima babi servis že 10 let, ne gre k svoji babi, kadar zboli. Zakaj bi pa hodila, če je pa ja bolna, in ji ne more nič koristit.[/quote]

Ni edina. A je tvoja svakinja tudi moja svakinja :)))).

No, tole si pa res popolnoma zgrešila. Res ne vem, kako nekatere berete.
Hvalabogu, da ti starši lahko pomagajo, vsakomur privoščim. Ne vem pa, zakaj si ne bi smela tudi sama take pomoči želeti, čeprav mi to ni dano. Če imaš pa ti slabo vest zaradi biločesa, pa ni moj problem.

No, tole si pa res popolnoma zgrešila. Res ne vem, kako nekatere berete.
Hvalabogu, da ti starši lahko pomagajo, vsakomur privoščim. Ne vem pa, zakaj si ne bi smela tudi sama take pomoči želeti, čeprav mi to ni dano. Če imaš pa ti slabo vest zaradi biločesa, pa ni moj problem.[/quote]

kdo pa tebi katka kaj hoče? daj si preberi še enkrat. pa moj nick si tudi podrobno poglej! pa če poskusiš post prebrat še z malo ironije – ti bo morda kapnilo kaj sem želela povedat. a če ne razumeš – to ni moj problem, da zaključim v tvojem stilu.

Ampak ne razumem, zakaj je treba iz vsake teme takoj narediti dva pola, ustvariti dva ekstrema in se medsebojno žalit in obkladat s supermamami, napumpanostjo ipd.

Takšno je splošno stanje v družbi. Če nisi z nami, si avtomatsko proti nam. Žal. Včasih ni bilo tako in smo precej bolj skupaj držali. In včasih tudi niso mame toliko pomagale otrokom, ampak so otroci pomagali mamam. Tudi to se je obrnilo na glavo.

mene pa jezi stalno ponavljanje kako si stari starsi zasluzijo MIR in kako so tvoji otroci samo tvoji in kako si jih dolzan spedenati SAM, saj si se sam zanje odlocil…blablabla.. ko sem bila majhna sem vecino casa prezivela pri starih starsih in tudi skoraj vsi moji vrstniki tako. torej je bil “babi servis” ze takrat precej v uporabi. ne razumem zakaj bi moji ali fantovi starsi pazili na vnuke le in samo, ce bi sami izrazili zeljo po druzenju z njimi in zakaj je tako bogokletno, da jih sama prosim, da mi sem in tja priskocijo na pomoc? u koncni fazi sem tudi jaz otrok svojih starsev in tako njuna odgovornost, kot je fant otrok in odgovoprnost svojih…ali mogoce s polnoletnostjo ta odgovornost mine ? zavedam pa se seveda tudi svojih odgovornosti – tako do svojih otrok, kot do svojih starsev. in ne mislim, da bi morala nepokretna sedem ali osemdesetletna babica, cele dneve cuvati svoje vnuke. ampak brez slabe vesti prositi za pomoc svoje starse je pa meni cisto normalno in ce v druzini vladajo kolikortoliko normalni odnosi, bi le-to moral vsak tudi dobiti. enostavno tuje mi je, da stirideset ali petdesetletni (sicer pa leta itak niso vazna) dedki in babice , polni energije, dvignejo roke in kao nimajo casa za vnuke, razen seveda tistih obveznih obiskov ob rd in praznikih, ces, da so oni svoje ze s tem, da so tebe k kruhu spravili, opravili !?

Na našga malčka so vsi 4 noniči nori:): tako, da nam ni težko ga pustit v varstvo:) je pa res, da če ne bi blo pobude z njihove strani in bi nekako zgledalo, da jim je vse skupi odveč, bi ga verjetno zeloo težko puščali pr njih.. tako pa smo vsi kontenti:):)

Morda se pač stari starši samo nočejo vmešavati v vzgojo in bi se drugače radi kdaj ukvarjali z vnuki, pa čakajo, da jih povabiš, da jim rečeš – ti ali tvoj mož. Včasih se ljudje zaciklamo v enih odnosih, ko mislimo, da drug drugemu delamo uslugo, v resnici smo pa eni in drugi nezadovoljni. Poskusite se pogovoriti.

Jaz sem ponosna, da sem samostojna. Ceprav je vcasih presneto tezko, ker si za vse sam. Najhuje je ce zbolim, ko je moj na sluzbenem. na sreco se je zgodilo samo nekajkrat.

manja12 poskusi se pogovorit s tvojimi. Mogoce pa jima nisi jasno povedala svojih zelja. Poskusi s tem, kako pomemben je kontakt med starimi starsi in vnuki.
Tako kot smo starsi razlicni, so tudi stari starsi. Nekaterim pac ni toliko da bi skakali okoli malih otrok.

Seveda se nagibam k tem, da je zalostno, kako nekateri izkoriscajo svoje starse. Zal poznam veliko primerov. Pa prav nic ne zavidam.

Ne da jim bom, ampak sem jim na voljo, zmeraj. Vsako pomoč, ki sta jo potrebovala od mene, pa tega ni bilo malo, sta jo dobila in vedno jo bosta ne glede na to ali mi bosta čuvala otroke ali ne.

Moja mami če ne vidi svoje vnukice dva dni zapored, me že kliče, da jo noro pogreša isto moj oče. Sta čist nora na njo, pa tudi na drugo vnukico. Podobna situacija je s taščo in tastom. Ne da jih moram prosit, ampak priletijo takoj, ko samo omenim, da bi potrebovala kakšno pomoč.

Moji starši mene zelo dobro poznajo in zelo dobro vejo zakaj mi pomagajo. Ker smo takšna družina, ki si med seboj pomaga, stoji ob strani in pri to ne gleda kot uslugo, ampak kot nekaj kar ti je samoumevno. Mi niti na kraj pameti ne bi padlo, da bi kakršnokoli pomoč, za katero me prosijo starši poimenovala z izrazom usluga, njima pa prav tako. Ja zaboga, če ne boš pomagal svojim otrokom in staršem, komu pa boš.

No tukaj so izvzete vse tiste rožice, ki starše res izkoriščajo.

O pa še kako so pomagale mame otrokom, pa tudi otroci mamam. Obe moji babici sta zelo pomagali svojim otrokom. Jaz sem otrok, ki bom svoji mami zmeraj pomagala dokler bom živa, vem pa, da bo tudi ona meni. To se obema zdi čisto samoumevno in niti slučajno kot odgovornost, sploh ne razmišljam v tej smeri in sploh mi ni v breme. Res pa je, da imava z mamo lep odnos in prosi za mojo pomoč takrat ko jo res rabi, enako je pri meni.

Pri nas gre pa ta solidarnost in pomoč kar iz roda v rod. Že mene, pa moža tudi so babice pazile, če je bilo treba, pa na počitnice sem hodila…Moje otroke sta mama in tašča brez problema popazili(nobena nikoli ni odklonila) in to z veseljem, jaz bom pa tudi s tem nadaljevala. Sem že čuvala mojo prvo komaj rojeno vnukinjo celi dve uri :). Pa prav dobro nama je šlo.

jah,
odločila si se za 3 otroke TI, ne tvoji starši.
Najemi varuško.

žal je odnos , ki ga posameznik razvije njegova bivanjska kategorija lepote in smisla, sreče v življenju. Svoj čas namenja stvarem, ki jih pozna, ki jih je navajen, za katere misli in čuti, da so del, ki ustvarja svoje življenje. Nekateri otroci so odrasli res v strogo realno situacijo in okoliščino, ki človeka s človekom povezuje, do načina, ki ga prazna stvarnost ponuja, brez angažiranega čuta in odprtega srca so medsebojne razdalje lahko večkrat samo razdalje in razlike, ki ne nudijo vezi. Sama mislim, da stari starši, ki do vnukov ne znajo čutite velikega darila in milosti vsega življenja, odraščali v nepovezani družini in z nerazrešenimi vzorci nezavedno maščevanje, ker so bili kot majhni nerazumljeni in celo odveč, danes to “upravičeno” prenašajo naprej. Seveda je to klavrno in govori o ubogosti njihovih duš, ki niso sposobne svobodnega bivanja, ker so zaradi iste odmaknjenosti zrasli v nerazvite čustvene inteligence, danes zaverovane v svoje principe, ki so navsezadnje samo omejitve sprejemnja.
Ko boste imeli izkušnje s starimi starši, ki so navadni pubertetniki, ki so nerazviti in duhovno solistični koncepti lastne vrednosti, boste znali bolje oceniti dobroto in realnost teh situacij. Morda ni pomembno gledati, da gre za pomoč staršem, ker to je absurd, če gledamo iz in samo v to smer. Dejansko je dobro imeti družino nad in pod sabo, da bi videli žalost, ki veje skozi vaše srce, ker dedek ali babica otroka niti ne povohata. Gre za pomemben odnos za otroka, in stari starši, ki tega ne podpirajo in otroku to celo izbrišejo iz polja razvoja življenja, dejansko niso stari starši, sama bi jim rekla, reveži.
Pametovanja, da starši stare starše potrebujejo za pomoč, da imajo mir pred otroki so kratkomalo nedorasla in kažejo na majhno duševno izkušnjo osebka, ki je tako gladek in v sozvočju z brezveznostjo vsega.

Potrudite se razumeti