Ali se bojite smrti?

Odkar mi je mama umrla, se smrti manj bojim za enih 70-80%

Ne, smrti me ni strah. Me je pa strah bolečine pred smrtjo oz. počasnega umiranja, da si npr. nepokreten na postelji ali umiraš zaradi raka.

Tisti, ki ste skoraj umrli – kako je bilo? Kakšni so trenutki preden se izgubiš?

Dnar je za zemeljsko administracijo!

Nič zelo posebnega ni bilo; Tako kot sem že pisal – ko je bilo kaj med hitro akcijo, sem samo še utegnil pomisliti… “Ooo, sr***!” in tema – dokler se nisem zavedel/zbudil čez pa sekund ali par deset sekund. Potem sem se nekaj minut davil s kašljem…

Ko sem se pa počasi bližal zaradi bolezni/zdravljenja (res pa nisem bil še čisto tam) pa podobno kot je napisala ena zgoraj – samo postajal sem čedalje bolj utrujen, zaspan in tudi zadet od protibolečinskih zadev – pa čedalje bolj brezbrižen in vse na tem svetu se mi je zdelo čedalje bolj nepomembno in oddaljeno. Potem še bolj pijan in v meglicah… in potem sem se zbudil.

Ja, ker vem, da  bi to nekoga, ki ga imam neizmerno rada, zelo prizadelo.  Drugače, same smrti pa ne.

Ne bojim se smrti. Želim pa čim dlje živet, ker bi mi bilo škoda, da ne bi videla, kako bo svet še napredoval.