ALI BI OBDRŽALE PSIHO-FIZIČNO PRIZADETEGA OTROKA

Mislim, da bi obdržala…

Moji sestrični se je rodila deklica z DS.Nosečnost je potekala b.p.Rodila se je deset dni prej.Moja sestrična je bila tako šokirana da sploh je ni hotela pogledati.Deklica je po dveh tednih umrla.IMEla je srčno napako,stisnjeno črevesje in cel kup drugega.Sestrična ni hotela niti zraven ko so jo pokopali.Doživela je hud šok.Stara je bila 21 let,niti sanjalo se jim ni kej takega.Nikoli sploh je ne omenja,minilo je že 10 let od takrat.Sedaj ima zdravo deklico staro 6 let.Tokrat so ji delali AC.
Poznam eno ki ima sina z DS.V NOSEČNOSTI so ji povedali da verjetno bo imel to,pa vse eno ni hotela na amnio.
Deček je bil 7 mesecev v bolnici ,najmanj 10 operiran na glavi.V srčku ima luknjo….ter cel kup težav.Mamica sije cel čas stiskala mleko da bi ga hranila.Še zdej stalno hodijo po bolnicah,stalno je kej narobe.
Povem ti da jaz bi se isto odločila kot ti.
Zanosila boš še enkrat kot je moja sestrična in lažje ti bo,pozabila pa sigurno ne boš nikoli.
L.p
Želim ti iz vsega srca da bi imela čim prej enega lepega zdravega otročička

BOŽIČKA,

srečna sem zate.
SE od srca opravičujem. ker j bilo moje vprašanje narobe izraženo in niti slučajno ne želim kakorkoli Derseto opravljati Zahvaljujem se ji za odgovor.

Ja,ja,saj res včasih ne vem,kaj je bolj prav,sama sebe vadim ven….DERSETO,OPROSTI, ŠE ENKRAT IN SVAKA TI ČAST, DA SI TO PRIZNALA,NE DA TE ŠE JAZ POTEM KAO OBSOJAM.

Draga Mira!

Solze pretakam s teboj. Žal mi je, da živiva v takem svetu, ki si dovoli presojati, kaj je normalno in kaj ni.
Nekega dne me je pot zanesla mimo doma za duševno prizadete otroke v Ljubljani in v vozičku sem imela normalno, zdravo, moje dete. Ven je pritekla mongoloidna deklica kakih 14 let in mi rekla:”Joj, kako lep dojenček, kako mu je ime?” Povedala sem in povprašala kako pa je njej ime. Predstavila se mi je in mi ponudila roko. Bila je tako topla, tako prisrčen pogled so mi naklonile njene poševne oči.
Drugič sem ravno tako sprehajala svoje ljubo bitjece, ko sem zagledala ganljiv prizor. Fantek kakih 10 let star, je v naročju pestoval dojenčka, mongoloidnega, s tako ljubeznijo, da so vse moje besede tukaj odveč. Najina pogleda sta se srečala in začutila sem, kako zelo ga ima rad, tega svojega bratca oz. sestrico in kako zelo je njegov/a.
To sta samo dve svetli plati, je pa seveda tudi druga stran, ki je vsem vam veliko bolj znana.
Jaz sem nuhalno svetlino odklonila, rekoč: “Ne bom šla na ta pregled, ker je škoda časa in vašega denarja. Otroka bom donosila v vsakem primeru.”
Razmišljala sem, da če mi je pač to dano, mi je z nekim namenom, morda da me ojača, ali karkoli že. Razmišljala sem tudi ne češ:”Meni se pa to že ne more zgoditi,” temveč:”Kdo pa sem jaz, da se to ne bi moglo zgoditi ravno meni.” Zgodilo se mi ni. Imamo pa v ozki družini rastlinico, tako da zelo dobro vem, o čem govorim. Kolikokrat sem si želela, da bi bil SAMO mongoloiden!

Draga Mira! Oprosti, če sem te prizadela, ampak ne pišem s tem namenom! Pišem za vse bodoče mamice, ki še niso bile na nuhalni svetlini, naj razmislijo tudi iz drugega zornega kota! Ne bi jim želela, da bi si celo življenje očitale, kot si boš ti, saj sama najbolj veš kako strašno boli, iskreno sočustvujem!

Še nekaj. Nobena nima pravice, da SI odpusti sama za splav, ki ga je naredila. Pravico, da to dejanje ima Bog, če se seveda iskreno kesaš. In samo če veš, da ti je Stvarnik odpustil tvoje dejanje storjeno v agoniji ali mladostniški nepremišljenosti, potem ti bo zares odleglo. Torej, prosi Ga za pomoč.

Želim ti vse dobro in oprosti.