a je možno, da je res tak?
Kolikor sem bral, se ženski kriteriji bolj gibajo okrog tega, da je moški samostojen in čustveno zrel.
Dolgotrajno brezposeln moški, ki v svojem življenju še ni nič ustvaril in živi v hotelu “mama”, nima šans pri ženskah.
Ženski je zelo pomemben občutek varnosti. In če moški še za sebe ne zmore poskrbeti, bo takšen moški težko odigral svojo moško vlogo.[/quote]
Samskim ženskam NE SMEJO in NE MOREJO biti problem moški, ki izstopajo po nezaželjenih lastnostih! Takšne ženske so same sebi največji problem, ker potemtakem nimajo možnosti IZBIRE, ker …
To seveda ni res, po vsej verjetnosti zato, ker si, kot je ugotovil matjažko, spremenil(a) spol. Moški spozna v prilično kratkem času, če mu je ženska všeč ali ne (in niti ni nujno samo fizično, ker tako plehki pa vsi spet niso) In če mu je ženska všeč, bi preprosto bil z njo, če mu ni, ne bi bil z njo in konec.
Ženske nasprotno preračunavajo, analizirajo, primerjajo, študirajo, premišljujejo in si premislijo, ponavljajo postopke, analize in izračune, dokler pač mislijo, da si to lahko privoščijo… ene se vračunajo…
moški te reči ponavadi delajo v svojem poklicu. V “prostem času” so dosti manj zoprno picajzlasti.
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
Ja. Samo glavno vprašanje je ali smo perfekcionisti do sebe ali do drugih? Imamo zase iste kriterije kot do ostalih?[/quote]
Ja. Do sebe in hkrati do drugih.
Pa ni problem v tem, če imamo iste kriterije. Problem je, ko ne zmoremo realizirati svojih kriterijev. Oziroma smo nezadovoljni s sabo in posledično z drugimi, ker imamo nerealne kriterije.
Prav tako ne maramo, če nas nekdo s tem, ko ne doseže naših kriterijev, spominja na to, da jih sami ne moremo. Ker nočemo, da nas nekdo spominja na našo nemoč in vzbuja občutke neposobnosti.
Ja. Samo glavno vprašanje je ali smo perfekcionisti do sebe ali do drugih? Imamo zase iste kriterije kot do ostalih?[/quote]
Ja. Do sebe in hkrati do drugih.
Pa ni problem v tem, če imamo iste kriterije. Problem je, ko ne zmoremo realizirati svojih kriterijev. Oziroma smo nezadovoljni s sabo in posledično z drugimi, ker imamo nerealne kriterije.
Prav tako ne maramo, če nas nekdo s tem, ko ne doseže naših kriterijev, spominja na to, da jih sami ne moremo. Ker nočemo, da nas nekdo spominja na našo nemoč in vzbuja občutke neposobnosti.[/quote]
Kako je to res….
Ja. Samo glavno vprašanje je ali smo perfekcionisti do sebe ali do drugih? Imamo zase iste kriterije kot do ostalih?[/quote]
Kdor jih ima, navadno nima težav v odnosih s partnerjem (posebej, če sta oba takšna) in drugimi ljudmi. To pa zahteva kar nekaj vpogleda vase, kar pa je za marsikoga lahko preveč neprijetno.[/quote]
Sorry, ampak če se ne najdeta dva perfecionista skupaj … se umre od dolgčasa v tistem odnosu 🙂
Da ne govorimo o seksu …
Pol leta pa res še ni dovolj, da bi dejankso poznala pravi karakter nekoga. Tudi ti njemu še nisi pokazal pravega karakterja. Počakaj še leto ali dve, tri, če uspeta prit do tam. Pridi takrat nazaj pa napiši kako se je zadeva razpletla. Nekako veliko podobnih tem tukaj ostane brez pravega epiloga. Bi bilo pa zanimivo slišat da sta recimo poročena in srečna.
Forum je zaprt za komentiranje.