najstnik – ne vem,ne znam – obupana
Pozdravljeni,
doma imam najstnika,ki ga enostavne ne razumem,ne znam znjim,ne vem več kako naprej…
Karkoli rečem sem neumna,težim. Doma hočem da otroci pomagajo,se pravu mu rečem naj posesa,odnese smeti,…mi reče da nej neham težit,da mora on samo delat,da ima ful za šolo za narest in da ne more še po stanovanju delat. Če mu nekaj ne ustrežem,kar se on spomni (a me pelješ zdele do punce-7km) in to takoj,je užaljen,se ne pogovarja z mano,leži v sobi in se smili sam sebi. Imam še hči,ki je pravo nasprotje,pridna,delovna,ubogljiva,mirna,dve leti mlajša… Sin mi očita,da se do nje lepše obnašam,da se m bolj prijazna… Verjetno sem res,ker se mi ni treba z njo pregovarjat. Sina večkrat kaj prosim,pa tega ne naredi,zato sem zadnjič,ko me je on nekaj prosil rekla,da ne bom,tako kot on mene ignorira in ne naredi kar ga prosim,sedaj tudi jaz ne bom. Kaj hujšega,bila sem vse najslabše in najhujše. Hudo mi je,jokam ko sem sama in ne vem kaj naj.!? Naj še povem,da sina vozim v šolo,ki je cca 15 km oddaljena od doma,grem zato prej od doma kot bi šla za v službo in niti enkrat še nisem slišala od sina da bi mi rekel hvala mami k si me peljala…pravi da je to moja dolžnost,da ga peljem. Sin ima veliko potuho pri očetu, s katerim sva že 5 let ločena in kateri ima novo družino. Večkrat mi reče,da bo šel živet k očetu,da mu tam nihče nič ne teži in mu ni treba nič delati kot doma. Bivši mož se res ne zanima kaj veliko kaj sin počne in kje hodi ali s kom. Da mu denar za pico,malico,kupil mu je tudi motor,izpita nima in sinu je tako super.
Je imel kdo podobne težave in kako ste se spopadli z njimi? Jaz že opubujem. Hvala vsem za odgovore
imamo take doma. Zaleže resen pogovor, to pomeni, da si recimo v četrtek vzemi popoldan frej samo za sina. Pejta na pico in potem načni pogovor resno in umirjeno.
– da življenje košta (lahko si tudi sprintaš iz mona, kaj pomeni, če si na socialni ali minimalcu in si še dobre hrane ne moreš kupiti) in kako se denar služi.
– da vožnja k punci in ves ostali komfort ni samoumeven.
– zakaj si ljudje pomagajo med seboj tudi v gospodinjstvu (da je delo prej opravljeno, da imaš tudi ti čas zase)
– naj sam da predloge, kako bi vaša družina bolje funkcionirala
– ali misli, da bo z luftanjem pri očetu v življenju kaj dosegel
– kakšne realne plane ima za lajf.
Sinko je napol odrasel in začni se z njim pogovarjat kot z odraslo osebo. Zasrali ste vsi skupaj že preveč.
ja, po moje je to pač klasika večine ločenih družin, nezreli starši in prizadeti otroci, ki na agresiven način izražajo svojo v bistvu nemoč.
nimam izkušnje samohranilke, ti pa povem, da je najstništvo pač težka zadeva že sama po sebi, če okolje kjer najstnik živi ni najboljše, je celotna zadeva še toliko težja.
mogoče ti zameri kaj ali čuti, da si ranljiva in te še nalašč prizadene? Dvomim da je sam po sebi slab, mislim da ne zna drugače. Oče ga je zapustil v letih, ko najstnik očeta najbolj potrebuje.
jaz bi ga na tvojem mestu začela jemat kot sebi enakega, kot odraslega, se z njim veliko pogovarjat, ampak samo kadar bi bil pripravljen.
povej mu kaj ti čutiš, kako si prizadeta zaradi ločitve (predvidevam, da te je mož zapustil), da se trudiš kolikor pač lahko ampak da si samo človek. Prosi ga naj ti pomaga razumet, kaj se dogaja z njim, kaj v njem …
sem mnenja da je njegovo obnašanje posledica situacije v kateri ste, nezavidljivo, ampak res ključno, da nekaj naredite, ker tako obnašanje, tak način ne pelje v nič dobrega.
O ja mi je poznano. Imam enega tvojemu podobnega doma. Vse je težko. On ne bi pospravil sobe, on ne bi nic, ooo jezika pa ko da ima najmanj 4 doktorate. Seveda sem jaz označena za teroristko št. 1 . Vse pušča po tleh. Nazadnje mi je tako odpeljalo da sem vse kar je bilo na tleh po sobi v kanto ven nesla pred bajto. Prenosnik, cunje, zvezke. Vse kar je ležalo. Da vidiš kako je pobiral iz Kante.
Tud moj Moz mu daje potuho pa smo skupaj. V tvojem primeru je problem se vecji. Ne vem kaj naj ti rečem. Mularija nima nobenega spoštovanja.
Tisti ki pravijo da se je treba pogovarjat so zmešani, ker mulc vse obljubi in čim odneseš pete dela spet po svoje. Najraje bi ga nalomila,sam tud to ne bi nucal.
Joj, da si zame kdo vzame čas, me nekam odpelje kot talca, me časti pico in mi nato začne najedat s svojim jadl jadl, samo grem. Nehajte s takimi nasveti: posedeš za mizo in se pogovoriš, ker to še jaz kot odrasla ne bi prenesla, kaj šele otrok.
Začopati ga, ko bo v redu volje. Pogovarjaj se z njim sproščeno, bolj kot s prijateljico, ne kot z otrokom – ker ni več tak otrok kot pri 10 letih, ampak je hibridno bitje, ki bi včasih še bilo otrok, drugič bi bilo odraslo, zjutraj, ko se zbudi, ne ve, ali je otroka ali odrasel, spet kak nov mozolj ali čez noč zraste 3 cm in mora spet najti novo težišče telesa …
Malo ga razumi. Izberi pomembne stvari in mu teži zanje, ne za vsako malenkost. Kar se tiče gospodinjskih del, ga “povabi” k sodelovanju, ponudi mu opravila, ki bi ga potencialno zanimala (mogoče pa rad kuha?). Bodi dobre volje, ne hodit naokrog s trpečim izrazom.
Če želi k očetu, se o tem stvarno in realno pogovarjaj. V resnici si ne želi k očetu, ampak to izrablja kot adut, ker očitno ve, da tebi to ni všeč. Vprašaj ga, kako si to predstavlja. Ima tam prostor, bi imel mir, ima družbo itd? Se je o tem že pogovarjal z očetom in njegovo partnerko? Kaj sta rekla? Naj ga malo prpa, he he, da tebi ni taka silna panika, če gre z doma.
Zdej pri najstnikih se taktika zob za zob ne obnese. Prav tako ne pridige v smislu, dokler si pod mojo streho. Obnese se, da mu pokažeš, da se zanimaš za tisto, kar zanima njega, da to jemlješ resno, spoštuješ njegove izbire glede oblačil, las itd. Ne grajaj malenkosti, ugrizni se v jezik. Razlagaj mu o sebi – kaj se tebi dogaja v službi, privat itd. A on sploh kaj ve o tebi? A so vajini pogovori omejeni na to: a si pospravil, a si počistil, a imaš vse za šolo.
Če reče, da mora delat za šolo, ga vprašaj, koliko časa rabi za to, in da bi potem potrebovala njegovo pomoč.
Da te bo vsaj malo cenil, mora nehat v nebesa kovat očeta, ki očitno iz oddaljenost druga koristnega ne počne kot priliva olje na ogenj. Ko ti bo sinko naslednjič to zabrusil, mu lepo takoj napakiraj, pa pelji k očetu. Postavi kufre pred vrata, pozvoni in reči, da sin želi živet pri njem, da naj greta to uredit na socialno in pubeca skipaj pred vrata. Povej, da prideš čez dva tedna za vikend po njega, naj bodo stiki do tačas urejeni, se obrni na peti, zaloputni in pojdi. Najverjetneje mu bo očka celo popoldne ravno dovolj obzirno razlagal, da to ne gre, ker on ima zdaj novo družino in za njega ne more trajno skrbeti in se bo ideal ati zlati, ki karbitari, razbil v črepnje. Lahko, da ga bo mlada sekirala in mu bo stari navil uho, ko ji bo prvič rekel, da naj spiz..di, ker ni njegova mati. Lahko, da bo oče, ki se mu za štiri dni na mesec ne ljubi ukvarjat vzgojno z njim in mu raje vse pusti (mogoče tudi zato, da kljubuje tebi), končno prisiljen postavljati tudi meje in več ne bo tako super očka kot je to sedaj. Lahko pa, da se bo sin pri očetu odlično počutil, da bo dozorel tam, kjer si ti v vzgoji pogrnila in bo vse skupaj itak boljše za vse. Če že z drobnimi vsakodnevnimi vzori nisi znala sebe umestiti kot vodjo krdela, se je tvoja največja napaka zgodila prvič, ko ti je sine izrekel nekaj žaljivega in si to sprejela. Ker to se sme zgoditi samo trikrat – prvič, zadnjič in nikoli več. Vsem grožnjam s prijavami na socialno navkljub. Ne more mene nobena kazen ustavit, da bi otroku pustila, da mi recimo reče krava… Ja, itak. Kakorkoli, če ne boš ničesar ukrenila, če boš samo čakala, da mine, se znajo zadeve poslabšat do te mere, da ga boš zgubila za mnogo let v družbeno dno, lahko da ga boš izgubila kot mama, ker mu ne boš niti za predpražnik dovolj dobra, lahko mu pa pokažeš, da znaš bit močna in odločna, pa da če bo hotel priti nazaj, če si bo še zmeraj želel ljubečega doma pri tebi, da se bo moral navaditi na določena hišna pravila. V vsakem primeru mu boš pa na ta način dala vzor, da v življenju ne sme biti šleva.
Ps: punca je dve leti mlajša. Ne mislit, da se ti z njo ne more zgoditi pubertetniški preobrat. Koneckoncev ima doma odličen vzor, kako se z mamo ravna, pa mama vse požre in prenese. Ko so mali, so vsi pridni in zlati. Ampak meje se količijo takrat.
Tkole je – ti si mama, ti si vzgojiteljica, ti postavljaš pravila igre in meje.
Pobček te vrti okoli prsta zgolj zato, ker se čsutveno zlomiš in jokaš, namesto da bi udarila po mizi in zahtevala fair play.
Nimaš kaj jokat, kar lepo odločno, kratko in jasno.
Ne pretiravat s količino obveznosti, ampak vztrajaj pri izvedbi tistih parih dogovorjenih.
Ne vem, kako je bilo pri vas doslej in sploh ni važno, kako je pri očetu – ampak pravila igre v vašem gospodinjstvu naj bodo dobro znana vsem in če se jih kdo ne drži, pač ni določenih ugodnosti.
Pobček ni star tri leta, zavedati se mora, da živi v družini, v kateri vsak nekaj prispeva za dobrobit in normalno funkcioniranje.
V kolikor bo spet vrgel ven lajno o tem, kako si želi živeti z očetom, ga povprašaj, kako si tako življenje predstavlja in mu predstavi možnost, da gre poskusno tja živeti za 14 dni ali več.
Sinko je v fazi kopunčka – ko še ni petelin in ko ni več piščanček . in kopunčki se radi šopirijo, uveljavljajo svoj prav. Kar s teprivzgojili od odvzgojili ste naredili pri teh letih.
Puberteta je za nekatere starše težka preizkušnja, tako kot za njihove najstnike.
Sedaj ne boš rešila nič z grobim postavljanjem prepovedi, ker boš dosegla samo nasprotno, ampak kot so ti že svetovali, z umirjenim pogovorom, ne nervpoznim pristopom, prepovedmi in kranjem, ampak s predstavitvijo reale življenja. Da nekaj ni samoumevno, da se mu mora zgodit, ko se on “sprdne”, ko on reče, pa boste vsi na kup leteli zanj, po domače napisano. Da se drug drugemu prilagate po zmožnostih, predvsem pa glede na pogovor in dogovor – tudi v primarni družini v času pubertete pa še posebej. Dogovori z obeh strani so pomembni, ki se jih je treba držati in jih spošotovati.
Tu enotnega recepta ni. Pri enih pali eno in pri drugih drugo. Punce so drugačne kot fantje. Tako da zgornji nasvet od maričke svete morda niti ni tako napačen, še posebej, ker si ono strogo obliko teženja že ponucala in zadeva ni delovala. Ja otrokom se postavlja meje in pravila, ampak pri 17ih ne več, vsaj v taki otroški obliki ne. Ker nekateri se temu fajn uprejo in so pripravljeni iti kar zelo na nož. Še posebej, če čutijo, da je nasprotnik-starš šibak in neodločen. Predvsem nehaj jokat, v smislu “bo ja videl kako me je prizadel”. Fantom in večini dedcev gredo ženske solze na jetra, ker ne vedo kako se obnašati. Dobra volja in malo na počez ne škodi – malo se ohladi tudi ti. Ko mu bo zmanjkalo gat in kavbojk ker so vse po tleh in pod posteljo, mu čisto dobrovoljno reči, da če bi jih dal prat, bi jih neki palčki oprane vrnili v omaro. Bo šel pač en dan v šolo v kopalkah na ta račun. In tudi če omeni selitev k očetu, sprejmi to z odobravajočim razumevanjem, češ, seveda, mogoče pa to ni slaba ideja, če se boš tam bolje počutil. Velika večina jih pride nazaj, ko poližejo med in mleko in bo oni drugi starš tudi kaj zahteval od njih. Če pa spustiš lužico samo če omeni kaj takega, potem pa logično, da to uporablja kot orožje. Malo se nehaj smiliti sami sebi, cankarjanske matere, ki čakajo na hvaležnost svojih otrok, v današnjem času ne preživijo ravno dobro.
Mu manjka očetova roka. To ti ne pomaga kaj dosti, če je oče nedorasel svoji vlogi.
Si pa tudi sama kaj “zavozila”, kar pa razumem, ker mame imamo (pre)mehko srce in nas otroci hitro obrnejo. Kar pa ni ravno najboljše…
A nima javnega prevoza, da je tako samoumevno, da ga voziš?
A se zanimaš za njegovo žviljenje? Punco? Šport? Kaj dela? Se kdaj pogovarjaš z njim o stvareh, ki njega zanimajo? Če se do sedaj nisi, bo čez noč tud težko, ampak potrudi se.
Pa vztrajaš, da naredi tisto, kar mu naročiš? Kdo naredi namesto njega? Zakaj?
So kakšne konkrene posledice zanj, če ne dela, kar je treba al se konča pri besedah?
Hja, odvzameš pač tisto “ugodnost”, kar mu največ pomeni – ni prenosnika za nekaj časa, ni najljubših igris streljačin za nekaj časa, ipd…Z mirnim glasom in pogovorom. Tako je. in ko naredi, prispeva k doači skupnosti tisto, kar je samoumevno in potrebnio ( pospravlja za seboj, sodeluje pri skupnem pospravljanju naprimer – tako se organizirajte, je še najbolj efektivno), potem sledi vrnitev zaplenjenega…..
In z možem pogovor – morata pač biti enotna pri , ne more mu en od staršev “lezt pod kožo” in bit “neterorist” in tadober s popuščanjem ali početjem nasprotnega od nekega pravila, želje po sosdelovanju v vašem domu, ki ga pa ti zagovarjaš…. Tudi moža potegnit not delat, da bo tamau videl, da ata tudi delajo, da so mu tudi kot taki za vzgled, pa bo še on 🙂 Brez kreganja bo šlo, hitro…..
Hja, odvzameš pač tisto “ugodnost”, kar mu največ pomeni – ni prenosnika za nekaj časa, ni najljubših igris streljačin za nekaj časa, ipd…Z mirnim glasom in pogovorom. Tako je. in ko naredi, prispeva k doači skupnosti tisto, kar je samoumevno in potrebnio ( pospravlja za seboj, sodeluje pri skupnem pospravljanju naprimer – tako se organizirajte, je še najbolj efektivno), potem sledi vrnitev zaplenjenega…..
In z možem pogovor – morata pač biti enotna pri , ne more mu en od staršev “lezt pod kožo” in bit “neterorist” in tadober s popuščanjem ali početjem nasprotnega od nekega pravila, želje po sosdelovanju v vašem domu, ki ga pa ti zagovarjaš…. Tudi moža potegnit not delat, da bo tamau videl, da ata tudi delajo, da so mu tudi kot taki za vzgled, pa bo še on 🙂 Brez kreganja bo šlo, hitro…..
[/quote]
Sorry, prepozno opaženo, da sta z bivšim možem ločena. Torej večina nasveta iz zadnjega odstavka odpade.
Ja, kar naj jemlje cote s polic – ko bo zmanjkalo, naj vrže v stroj, da prat. Inbo res na račun tega šel enkrat v npr. trenirka hlačah naokoli. Bo pa to dobra šola zanj.
Žal moraš pod svojo streho v svojem primeru biti dostikrat tudi odločna “očetova roka” brez solza in ćenskih čustev, tega fantu očitno manjka v teh letih, ko je že skoraj na koncu pri izoblikovanju samopodobe in osebnosti.. Pa naj gre k njemu živet – saj se ga bo oče že hitro naveličal, ker verjetno umazanih cunj za njim po kotih ne bo pobiral, mu bo tudi dojadilo….. Samo tamau ga bo prej ubogal in poslušal, kot tebe, to si pa lahko sigurna. Vsaj nekaj se bo naučil.
Dame in gospodje, recept, kako s permisivno vzgojo otroka do konca zjebati.
Daj se no jebat no, “povabi” k sodelovanju?! WTF, daj no, moraš biti starš, ne prijatelj.
Ni čudno, da je toliko zafurane golazni naokoli.
[/quote]
Povej svojo uspešno izkušnjo, kako si preživel-a z najstnikom in ga vzgojil-a v prisebno odraslo osebo.
“Daj se no jebat” staršem ne pomaga.
Še ena več, ki noče doumeti, da ji vzgoja ni naravna. Seveda si tudi samo še ena več, ki si se šla ločit in zahtevala, da so otroci pri tebi, samo tega povedala ne boš za nič na svetu. Znaš pa povedati, kako nemarno se do najstnika obnaša njegov oče.
Klasika incestno pedofilskih roditeljic je tudi, da raje jamrate po internetu, kakor pa bi šle po uradni poti vložiti zahtevo za predodelitev vašega nafuka v vzgojo in varstvo očetom, zaradi vaše nesposobnosti.
Jaz v življenju še nisem videla kmeta, ki bi sejal pšenico žel pa osat. Torej kar si sejala, to žanji!
Aja, mogoče še to. Pri nas je res zelo učinkovalo, če je dobil “moške” zadolžitve, pa da sem zraven še poudarila, da jaz ne morem … Recimo druga taka zadeva, da sem mu dala vedeti, da ga počasi tretiram kot odraslega, so bile denarne zadeve. Začela sem malo več govoriti o denarju, stroških, načrtih glede večjih nakupov, spraševala za mnenje. To je vsaj mojim otrokom res veliko pomenilo. Da so bili družinski posveti o takih odraslih temah, ne pa recimo o vzgojnih problemih in njihovi nemarnosti, nevzgojenosti, otročjosti in tako naprej.
ne premine, to se razvije v maminega sinka.
[/quote]
To pišeš iz lastnih izkušenj? Koliko tvojih otrok je že pri kruhu?
Jaz imam doma samo še najmlajšega, vsak je bil projekt zase, lahko tudi rečem, da so precej razvajeni (tudi jaz sem bila), ampak ko so minili najhujši pubertetniški viharji, se je izkazalo, da vrednote štimajo, da so osnove na mestu, da temelji stojijo, in so lahko gradili naprej. Niso kandidati za Nobelovo nagrado, ampak Dob pa Ig jih pa tudi ne vabi, pa tudi nihče ni mamin sinček in so vsi šli po srednji šoli že kmalu od doma, en prej en pozneje, delali so pa že v srednji šoli in potem na faksu se že kmalu začeli pretežno sami preživljati. Bilo je pa vse sorte, tudi policije in ukori in popravci …
To sem želela sama napisat, se podpišem pod ta komentar!!!!
Da te bo vsaj malo cenil, mora nehat v nebesa kovat očeta, ki očitno iz oddaljenost druga koristnega ne počne kot priliva olje na ogenj. Ko ti bo sinko naslednjič to zabrusil, mu lepo takoj napakiraj, pa pelji k očetu. Postavi kufre pred vrata, pozvoni in reči, da sin želi živet pri njem, da naj greta to uredit na socialno in pubeca skipaj pred vrata. Povej, da prideš čez dva tedna za vikend po njega, naj bodo stiki do tačas urejeni, se obrni na peti, zaloputni in pojdi. Najverjetneje mu bo očka celo popoldne ravno dovolj obzirno razlagal, da to ne gre, ker on ima zdaj novo družino in za njega ne more trajno skrbeti in se bo ideal ati zlati, ki karbitari, razbil v črepnje. Lahko, da ga bo mlada sekirala in mu bo stari navil uho, ko ji bo prvič rekel, da naj spiz..di, ker ni njegova mati. Lahko, da bo oče, ki se mu za štiri dni na mesec ne ljubi ukvarjat vzgojno z njim in mu raje vse pusti (mogoče tudi zato, da kljubuje tebi), končno prisiljen postavljati tudi meje in več ne bo tako super očka kot je to sedaj. Lahko pa, da se bo sin pri očetu odlično počutil, da bo dozorel tam, kjer si ti v vzgoji pogrnila in bo vse skupaj itak boljše za vse. Če že z drobnimi vsakodnevnimi vzori nisi znala sebe umestiti kot vodjo krdela, se je tvoja največja napaka zgodila prvič, ko ti je sine izrekel nekaj žaljivega in si to sprejela. Ker to se sme zgoditi samo trikrat – prvič, zadnjič in nikoli več. Vsem grožnjam s prijavami na socialno navkljub. Ne more mene nobena kazen ustavit, da bi otroku pustila, da mi recimo reče krava… Ja, itak. Kakorkoli, če ne boš ničesar ukrenila, če boš samo čakala, da mine, se znajo zadeve poslabšat do te mere, da ga boš zgubila za mnogo let v družbeno dno, lahko da ga boš izgubila kot mama, ker mu ne boš niti za predpražnik dovolj dobra, lahko mu pa pokažeš, da znaš bit močna in odločna, pa da če bo hotel priti nazaj, če si bo še zmeraj želel ljubečega doma pri tebi, da se bo moral navaditi na določena hišna pravila. V vsakem primeru mu boš pa na ta način dala vzor, da v življenju ne sme biti šleva.
Ps: punca je dve leti mlajša. Ne mislit, da se ti z njo ne more zgoditi pubertetniški preobrat. Koneckoncev ima doma odličen vzor, kako se z mamo ravna, pa mama vse požre in prenese. Ko so mali, so vsi pridni in zlati. Ampak meje se količijo takrat.
[/quote]
Sama prihajam iz ločene družine. Torej . Avtorici…
Moja mami je bila vedno bolj stroga, jaz pa atijova punca. In tako sem ( ker sta se ločla pri mojih 7ih letih ) po koncu OŠ, šla k atiju – na vso silo – po mojem. Zakaj ? Ker mi je mami skos težila z delom, onim, tistim,… Ja, vse sem naredla kar je blo treba. Ampak pri atiju je blo vse na free. Brez zanimanja za šolo kak gre ( razn ko je bla svetovna sila ) Nič extra kje sem ( spet razen ko je bla že sila ) … In to se je vleklo 3-4 leta.
Nisem zavožen primer, imam sedaj svojo družino…
AMPAK če pogledam nazaj… Hvalabogu da nisn zabluzla s slabo družbo itd, ker možnosti so ble vlke, in neke “kontrole” nad mano ni blo… – to je zaj odvisno samo od karakterja najstnika..
Tako da se še kako splača DOL VSEST PA VDARIT PO MIZI, če ne gre drugač… Jaz sn šla po sredinski poti, drug bi bil boljši, tretji morda pade globoko v brezno zaradi tega. Najstniki RABIJO nekoga ko ga “nadzira” .
Je pa težko težko težko. tako tebi kot mami, kot njemu – vrjemi ! Sam menda najbrž pojma nima kaj naj s sabo…
pomenta se.
pa vse dobro !
Forum je zaprt za komentiranje.