najstnik – ne vem,ne znam – obupana
Sama si napisala, da te se vedno uboga. Govoris o 5-letniku ali o odraslem cloveku, ki je ze na faksu?
In zamisli se o tem posplosevanju, ker ta beseda je tvoj izgovor.
[/quote]
povedala sem, da so otroci različni, ni vse vzgoja, je tudi karakter in na jetra mi gre to vaše posploševanje: če ne delaš tako-imaš pa takega otroka.
moj je super, daleč od maminega sinčka, ampak ni važno.
zaključujem, ne da se mi tuki drkat besedo na besedo s težaki
Kar nekaj vas je mam, ki ste dobro svetovale. Pogovarjat se z njim kot odraslim se res dobro obnese. Tudi tole o nalaganju, predvsem moških del, se močno strinjam. S ponosom pokažejo, kaj so naredili. Naložit jim delo, ki zahteva posebno odgovornost, se tudi izkaže za dobro potezo. Dajte jim vedet, da so dobro opravili svojo nalogo. Prav tako jih je dobro vključit v kakšne zadeve, ki se tičejo financ. Najstniki so izredno bistri in marsikaj znajo, zato njihovo znanje uporabite. Naj vas kaj nauči. Vse to se je pri mojem sinu očitno dobro obneslo. Me je pa stalo kar nekaj živcev. Vendar je vredno.
Dogovori se mi zdijo smiselni in če se jih prekrši, si dovolim da sem zoprna in naporna jaz! Če se nikakor ne drži dogovorov (domače naloge, pospravljanja za seboj…itd), se napove vojna. Zavzamite posebno držo, ki napoveduje, da ne boste popustile niti milimeter. Naj sledi ukinitev ugodnosti (rač igric, prevozov…itd). Zakaj bi vi njemu dajali ugodnosti, če njemu nič ni treba? Vam ni treba! Če popustite v tem ključnem trenutku, ste si zapravili njegovo spoštovanje.
Zadnji izhod v sili je, da mu pokažete vrata in mu poveste, da se gre lahko naprej delat norca k očetu. Povejte mu iskreno, da se vi tega ne greste, da ne zmorete več.
Najstniki rabijo in hočejo, da jim postavljate omejitve, tudi to je odraz ljubezni! Oče je samo sredstvo, s katerim vas testira, kako daleč lahko gre.
Vedet mora, da vam je mar zanj in ne boste pustili, da zaide v življenju.
Ne pozabite mu bit zgled, seveda.;)))!
povedala sem, da so otroci različni, ni vse vzgoja, je tudi karakter in na jetra mi gre to vaše posploševanje: če ne delaš tako-imaš pa takega otroka.
moj je super, daleč od maminega sinčka, ampak ni važno.
zaključujem, ne da se mi tuki drkat besedo na besedo s težaki
[/quote]
Se strinjam. Ni vse v vzgoji! Poznam malo morje primerov, da je tako. Npr. Dva pijanca sta vzgajala otroka. Otrok je zrasel v uspešnega in podjetnega, ter družinskega človeka in seveda obratno.
povedala sem, da so otroci različni, ni vse vzgoja, je tudi karakter in na jetra mi gre to vaše posploševanje: če ne delaš tako-imaš pa takega otroka.
moj je super, daleč od maminega sinčka, ampak ni važno.
zaključujem, ne da se mi tuki drkat besedo na besedo s težaki
[/quote]
Tole, da so otroci različni, najglasneje razlagajo starši, ki niso vzgajali in ne vzgojili. A misliš, da pri nas pa same dišeče rožice rastejo? Fajn smo delali, da imamo vzgojene otroke. od prvega dne dalje.
spet posplošuješ.
nikjer nisem napisala da naredi samo tisto kar mu rečem.
posploševanje zamegli um!
[/quote]
Tole, da so otroci različni, najglasneje razlagajo starši, ki niso vzgajali in ne vzgojili. A misliš, da pri nas pa same dišeče rožice rastejo? Fajn smo delali, da imamo vzgojene otroke. od prvega dne dalje.
[/quote]
A pa ti lahko razumeš, da ti vse to morda ne bi pomagalo, če bi bili tvoji otroci drugačen karakter?
Imam prijatelja, kjer je v družini pet otrok. Oče je bil sadist, mamo je očitno tako izmozgal, da tudi, ko njega ni bilo več, ni imela energije in volje, da bi se ubadala z otroki. Oni so rasli sami! Pa še precej revni so bili. Ko je oče umrl, je najstarejša že bila od doma, ostali so štirje mladoletni fantje (še to za povrhu). Čisto vsi so v redu, vsi so končali šolanje, delajo, imajo družino in so srečni.
Moja prva simpatija: trije otroci, solidni starši, zabluzil in to tako, da bolj ne bi mogel, je pa samo on.
vse lepo in prav kar si napisala, in tudi vse razumljivo…z obeh straneh – tudi me smo ble smrkljice 😉 napsiala pa si “mularija nima spoštovanja”. no, spoštovanja se vendar naučijo od nas, staršev, kajne?
[/quote]
Ko sta meni starša rekla da nekaj moram sem to storila brez jezikanja in pregovorjanja. Tudi najstniki imajo dolžnosti ki jih morajo izpolnjevati. Če jaz rečem npr. da naj pospravi sobo in če jaz rečem da mora bit do večera doma se nima kaj izgovarjati in Mutit.
Če mu jaz prinesem oprana in zlikana oblačila in mu rečem naj jih zloži v omaro pa se po dveh dneh lezijo na kavcu tako kot sem jih odlozila ali slabše nekje na tleh pomeni samo to, da mulo nima smisla za red. Si povabi prijatelja in je cela soba svinjak povsod pokovka papircki itd..ko da ne pozna kosa za smeti.. Pripelje kao sošolko kao se bosta učila in bog si ga vedi kaj počneta, pa mene bi bilo sram dekle v tako razmetano sobo povabit. Je pa tukaj kriv tud moj mož ker ga zagovarja v smislu pa naj živi v kaosu,sej je vredu fant ne dela neumnosti itd..
.. Spostovanja nimajo tudi vsakič ko odprejo usta in slišiš, mami kaj si tečna sej bom pospravil. Na vprašanje kdaj točno je odgovor sej bom no kaj težiš, bom pospravil. Prideš čez dve uri pogledat in je vse isto. Ga opomnim in se izgovori, kaj ga motim če se lih uči. Pa se pejd.. Edino palca bi se zalegla. Vsi bi pravice noben pa dolznosti. Banda mlacnozoba.
Ko sta meni starša rekla da nekaj moram sem to storila brez jezikanja in pregovorjanja. Tudi najstniki imajo dolžnosti ki jih morajo izpolnjevati. Če jaz rečem npr. da naj pospravi sobo in če jaz rečem da mora bit do večera doma se nima kaj izgovarjati in Mutit.
Če mu jaz prinesem oprana in zlikana oblačila in mu rečem naj jih zloži v omaro pa se po dveh dneh lezijo na kavcu tako kot sem jih odlozila ali slabše nekje na tleh pomeni samo to, da mulo nima smisla za red. Si povabi prijatelja in je cela soba svinjak povsod pokovka papircki itd..ko da ne pozna kosa za smeti.. Pripelje kao sošolko kao se bosta učila in bog si ga vedi kaj počneta, pa mene bi bilo sram dekle v tako razmetano sobo povabit. Je pa tukaj kriv tud moj mož ker ga zagovarja v smislu pa naj živi v kaosu,sej je vredu fant ne dela neumnosti itd..
.. Spostovanja nimajo tudi vsakič ko odprejo usta in slišiš, mami kaj si tečna sej bom pospravil. Na vprašanje kdaj točno je odgovor sej bom no kaj težiš, bom pospravil. Prideš čez dve uri pogledat in je vse isto. Ga opomnim in se izgovori, kaj ga motim če se lih uči. Pa se pejd.. Edino palca bi se zalegla. Vsi bi pravice noben pa dolznosti. Banda mlacnozoba.
[/quote]
A ti nikoli nekega opravila, ki ti je skrajno zoprno, ne prestaviš za par ur, ker je ravno lepo vreme in greš raje na sprehod?
Še ena tečna mama,ki očitno dela razlike. Kaj oba otroka imaš z drugim partnerjem?
Nehaj delati razlike. Mame se tako rade derete ,če kaj ni po vašem in pričakujete ,da vsa na stara
leta se vam riti brišejo!!!
Jaz sem tudi veliko pomagala svojima staršoma doma, za zahvalo sta me pa šimfala.!!!
Če je pubec pameten,se naj odseli čimprej. Hčerka ti bo tako pri vsem pomagala.
S tem se pa strinjam!
Nisem brala vseh komentarjev, sem se pa odločila, da avtorici teme povem (če ji ni že kdo drug): seveda, vse smo puberteto svojih potomcev “skoz dajale”, ene težje, druge lažje. Saj mine!
Puberteta je naporno obdobje, tako za mame kot za najstnike. Mame še kar vidijo v doraščajočih otrocih malčke, ki bodo ubogali na vsako besedo brez ugovora. Najstniki se pa počasi trgajo stran od staršev; če ne gre zlepa, pa zgrda. In to boli. Mame se pa tudi težko privajajo na dejstvo, da mladiči odhajajo izpod peruti. Od vedno je to težko obdobje.
Forum je zaprt za komentiranje.