najstnik – ne vem,ne znam – obupana
Glej, če se Bipolarni še ni oglasil, se pa vsak čas bo. Lahko skrajšamo: kriva si ti, ker si očeta s svojim nemogočim obnašanjem prignala tako daleč, da se je MORAL ločiti od tebe in te pustiti z dvema otrokoma. Sin nima moškega vzornika, zato si točno ti in samo ti kriva, ker mu gotovo braniš stike z očetom in zdaj imaš, kar imaš.
Prepolna babja rit namreč ne zna ceniti tega, kar ima (dober mož in dober oče), pa nekaj nori in odžene moža stran, potem pa jamra, da obupava nad otrokom.
Upam, da sem približno pravilno povzela mnenje Bipolarnega, drugače pa bo še sam kaj napisal.
Jaz mislim, da si v redu mama, vzgajaš kot najboljše znaš, samo preveč se sekiraš okoli tega, kaj si bo on mislil in preveč si k srcu vzameš, kadar se jezi. Pa naj leži na postelji in se sam sebi smili, pa kaj potem? Da ti pa govori, da si najslabša mama, tega mu pa jaz ne bi dovolila. Mirno in brez prizadetosti mu povej, da takega govorjenja z njegove strani, potem ko marsikaj narediš zanj in skočiš in mu ustrežeš, on pa nikoli (ali res ne?) ne naredi nekaj zate, da bi te razveselil in pomagal, pač ne boš prenašala in ga ne dovoliš. Dandanašnji omladina misli, da si lahko vse privošči, ker so “pač najstniki”. To jih uči šola, družba. Najstniki so nek fenomen, kao. Ko se je moja najstnica z mano začela pogovarjati, kot da sem ena njenih prijateljic, sem ji hitro rekla, da jaz nisem njena frenda, ampak mama in da se z mano ne bo tako pogovarjala. Sem morala reči enkrat, dvakrat, trikrat, mirno, brez napetosti, in se je prijelo.
Vi se v posebni situaciji, fant je bil priča ločitvi. Vprašanje je, kako se je pri tem počutil. Upam, da si kot ženska dovolj zrela, da se boš z njim, priložnostno, lahko pogovorila o tem, da ti mora pomagati, ker ste sami, imate vsi obveznosti, a ti nisi njegova služabnica in dežurni šofer. Ko ti očita, da s sestro lepše ravnaš, mu povej, da je res, da se z njim več kregaš in si želiš, da bi se bolje razumela, vendar da mora tudi on sprejeti svoj del odgovornosti za odnos, ki ga imata. Pogovarjaj se z njim, tudi glede odnosa z očetom. Če bi res hotel k očetu, bi že šel. Star je 17 let. Kdo bi mu branil? Oče, verjetno. Fant to ve. Morda je zaradi tega tudi v stiski, ki jo zvrača nate, ko se takoj znese nad tabo – a tu bodi pozorna. Ne smeš mu dopustiti, da se nad tabo znaša zaradi svoje nemoči. Postopaj pametno, če si ga količkaj dobro vzgojila, če je videl dober vzorec in ima fant neke vrednote. Ne spokaj ga in pelji k očetu, da se bo njaprej počutil od tebe zavrnjen, pa še da bo še tam zavrnjen. Tako zrela, odgovorna mati ne postopa, kot tudi se ne sprijazni z vlogo Cankarjanske matere. Najstniki rečejo veliko. Posebej v jezi. Pa resno ne mislijo.
Skratka, prenehaj jokati in travmirati okoli sinovega obnašanja. On ni punčica tvojega očesa. Naj se v sobi kuja, ne dovoli pa mu, da te žali. Ne najedaj, ne jamraj, ne vpij. V hiši uvedi daj-dam. Naj fant opravi svoje (to ni nujno le sesanje, lahko tudi dobra ocena v šoli), šele potem bo tudi mama kaj naredila. Enostavno reci ne morem te peljati, imam delo, ker ga ti nisi opravil. Pomagaj mi zdaj, pa še to in ono, in te peljem. Ali pa enostavno reci: zdaj sem utrujena, ker sem namesto tebe sesala in pospravljala, malo se bom ulegla in prebrala revijo. Nimam ne časa ne volje ne želje še tebe streči. Morda jutri, sine.
Spoštuj sebe in spoštuj oba otroka. Na tem začni gradit. Bodi mirna. Nameni mu kdaj lepo besedo, kar tako. Pohvali ga, kadar naredi kaj dobrega. Nasmej se. Pogovarjaj se z njim. Zavedaj se, da je odraščajoč fant. Kot ga boš naučila, tako se bo do tebe obnašal vse življenje. Postavi temelje za dober, prijeten odnos še desetletja. Nič še ni zamujenega, se pa čas izteka.
Vse bo v redu.
Puberteta ni noben izgovor za grdo obnašanje in za nedelo. Kakšen najstnik in kakšne rokavice pri delu z njim? Kakšna punca, če še gat za sabo ne zna pospravit in skreta zribat?
Mislim, da si vsaj 10 let prepozna z vzgojo. Vem, da je to v ločenih družinah težje, ker jih sestavljata dva nezrela starša, ki še sebe nista znala utirit, kako bi šele otroka. In se potem prepucavata preko otroka kdo bo koga bolj zafrknil.
Ampak zdaj je kar je. Postavi meje, ali pa naj gre k očetu.
Pa nikar ne postani otrokova prijateljica. Ti si mama, odgovorna zanj. Prijatelji boste morda, ko bo on nad 35.
Zelo dobro povedano. Mularija bi samo pravice in nobenih dolžnosti. Zato pa je tako.
Jaz sem nasemu mulcu vse v kanto zmetala samo je mož pol sineku povedal kje so stvari in sta jih hitro ven jemala. Če bi bilo po moje bi jih drug dan smetarji odpeljali pa naj se slika. Nobene slabe vesti ne bi imela.
Kdor je predober, je oslu podoben.
Tako pravi slovenski pregovor. Pri vas je situacija še težja, ker sta z očetom ločena. Fant dobi pri očetu potuho in denar.
S sinom se lepo pogovori – kot z odraslim, ko bo dobre volje, seveda. Tak fant mora že marsikaj razumeti, npr. to, da denar ne raste na drevesu in da mora doma vsak družinski član kaj narediti. Da nobena stvar ni zastonj.
Ko bo sin jezikal in postal nesramen, mu predlagaj, naj gre živet za 14 dni h očetu, čisto tako, za poskusit. Sem prepričana, da bo kmalu prišel nazaj, še posebej, če ima oče novo družino.
Glej, če se Bipolarni še ni oglasil, se pa vsak čas bo. Lahko skrajšamo: kriva si ti, ker si očeta s svojim nemogočim obnašanjem prignala tako daleč, da se je MORAL ločiti od tebe in te pustiti z dvema otrokoma. Sin nima moškega vzornika, zato si točno ti in samo ti kriva, ker mu gotovo braniš stike z očetom in zdaj imaš, kar imaš.
Prepolna babja rit namreč ne zna ceniti tega, kar ima (dober mož in dober oče), pa nekaj nori in odžene moža stran, potem pa jamra, da obupava nad otrokom.
Upam, da sem približno pravilno povzela mnenje Bipolarnega, drugače pa bo še sam kaj napisal.
[/quote]
Poglej kako lepo je napisal gola resnica alias brklc. Polarnega niti ne rabiš, oba sta ista, za vse krivita samo ženske, sebe ne vidita.
Samo to mu povej: ce se bo on obnasal kot odrasel, se bos ti obnasala tako do njega, ce pa se bo obnasal kot razvajen otrok, ga bos obravnavala kot razvajenega otroka. In ker se trenutno obnasa kot razvajen otrok, mu postavis meje, dolocis njegove naloge doma in posledice, ce se prekrsi.
Ce ima sobo nastlano in ne pospravi, zberes vso nesnago na tleh in jo vrzes v smeti. Ce hoce nove cunje, telefon, karkoli, si jih naj sam zasluzi. Sele ko bo videl, da mislis resno in vztrajas pri svojem, te bo zacel spostovati. Zdaj si mu dekla, ker se mu sama ponujas za deklo.
Ce ni zmozen sam priti do punce, ocitno se ni zrel za punco.
Ce oceta obozuje se pogovori z ocetom, ce je to mozno, sicer mu napisi pismo. Fantu povej, da pri ocetu so taka pravila, pri tebi pa taka. Ce mu tvoja pravila niso vsec, bo pac moral odrasti in sprejeti svoj del zadolzitev ali pa bosta imela bitke, dokler ne odraste.
Dolgotrajne debate pri takem razvajencu ne bodo rodile nobenega uspeha. Pokazi mu, da ga imas rada, ampak moras znati tudi z roko udariti po mizi in biti dosledna in vztrajati pri svojih zahtevah.
Zakaj ga vozis v solo? Ker ni javnega prometa ali da mu prihraanis avtobus. Prvo je potreba, drugo je razvajanje. Za vsako stvar se vprasaj, s kaksnim namenom jo delas. Ker je nekaj potreba ali ker ga tako rada razvajas.
Najprej se moras sama spremeniti, sele potem lahko pricakujes, da se bo spremenil tudi sin. Zdaj te vidi kot brezhrbtenicno sluzkinjo. Res hoces to ostati?
Še ena več, ki noče doumeti, da ji vzgoja ni naravna. Seveda si tudi samo še ena več, ki si se šla ločit in zahtevala, da so otroci pri tebi, samo tega povedala ne boš za nič na svetu. Znaš pa povedati, kako nemarno se do najstnika obnaša njegov oče.
Klasika incestno pedofilskih roditeljic je tudi, da raje jamrate po internetu, kakor pa bi šle po uradni poti vložiti zahtevo za predodelitev vašega nafuka v vzgojo in varstvo očetom, zaradi vaše nesposobnosti.
Jaz v življenju še nisem videla kmeta, ki bi sejal pšenico žel pa osat. Torej kar si sejala, to žanji!
[/quote]
Dokler se oče, ki za svoj zarod ne skrbi, oglaša kot ženska, si lahko svoj umotvor prebereš zrcalno.
Zakaj nisi ti vzel svojih otrok in jih sam vzgajal?
Zakaj nisi nehal štepati pri prvem, če si vedel, da bo tvoj nafuk zaradi staršev najebal?
Zakaj se tu sprenevedaš kot nek supermen, ko si le en bog revše, ki na ta način prazni svoje lastne frustracije?
In zakaj nimaš nobenega oprojemljivega nasveta, kar se teme tiče?
A se v javnosti tudi predstavljaš za babo? Je dec, ki je sam sebe kastriral že baba?
Dokler se oče, ki za svoj zarod ne skrbi, oglaša kot ženska, si lahko svoj umotvor prebereš zrcalno.
Zakaj nisi ti vzel svojih otrok in jih sam vzgajal?
Zakaj nisi nehal štepati pri prvem, če si vedel, da bo tvoj sonček zaradi staršev najebal?
Zakaj se tu sprenevedaš kot nek supermen, ko si le en bog revše, ki na ta način prazni svoje lastne frustracije?
In zakaj nimaš nobenega oprojemljivega nasveta, kar se teme tiče?
A se v javnosti tudi predstavljaš za babo? Je dec, ki je sam sebe kastriral že baba?
[/quote]
Ne, brez filtra, naf.uk in naf.uk, tvoj lastni odnos do lastnih otrok!
Starsi, ki imate probleme z najstniki; kako jih vzgajate prvih 12 let? Jim dovolite vse, se vam zdijo zabavni, ko delajo oslarije ali ko pri 3 letih jezikajo? Pospravljate za njimi? Imajo doma kaksno zadolzitev ali jim prinesete vse k riti? Jih ucite, da se je treba do soljudi obnasati s spostovanjem ali jih ucite, da si morajo ljudje spostovanje najprej zasluziti? Delate njihove solske projekte ali je to njihova naloga in vi samo prekontrolirate ali svetujete, ce potrebuje pomoc? Ce gre v soli kaj narobe, so krive uciteljice ali vas otrok? Za slabe ocene so krive uciteljice ali vas otrok? Ste otroku govorili, kolikokrat ti naj se recem, da ne, ali ste ukrepali po prvem ne-ju? Ste otroku govorile, kako se ve odpovedujete stvarem, da jih ima on in mu tako vcepljate miselnost, da je to vase poslanstvo njegovemu visocanstvu? Ce je kdo okaral vasega otroka zaradi neprimernega obnasanja, ste svojega otroka zagovarjale? Ste izvajale posledice, ce otrok ni ubogal ali naredil svojih zadolzitev ali ste se tolazile, ces, da je se premajhen in da ne smete biti tako zahtevne do njega, in naj ima svoje otrostvo? Ste svojemu otroku dajale zgled z opravljanjem znancev, sorodnikov, sosedov? Ce je vas otrok izgubil ali polomil igraco, ste takoj tekle v trgovino po novo? Ce je razlil sok, ste ga naucile, kako naj pobrise ali ste to ve naredile namesto njega? Ko je pri 5 letih vse padlo od njega na tla, in so igrace lezale po vsej hisi, ste samie pospravljale, ali je moral pospraviti otrok? Ko je v trgovini hotel bonbone ali cokolado, ste mu jo kupile, da je nbil tiho ali sta odsla iz trgovine brez bonbonov? Ste mu ve nosile solsko torbo ali je je nosil sam. te ga vozile v solo 500 m stran ali je sel pes?
Mame, to so stvari, na katere nihce ne pomisli, ko je otrok star 3, 5, 7 let, ker je vendar tako lustkan cukr, a se kasneje vrnejo kot bumerang. Z vzgojo je treba zaceti na zacetku. Pri 16ih je pozno, ce ne prepozno.
tako posploševanje je brezveze
jaz sem mojega starejšega sina res vzgajala zelo na izi, večino sem mu dovolila, predvsem zato, ker je bil tako skromen in naiven, nobena neumnost mu ni prišla na misel, vedno me je ubogal, vse kar sem rekla je bilo sveto in nikoli ni odgovarjal.
prav vspodbujala sem ga, da bi bil nagajiv ali da bi kdaj naredil kaj nepredvidljivega, nepričakovanega, neumnost pač … nič.
puberteta je šla mimo, nimam pojma kdaj, ni popoln, je pa popolnoma nekonflikten in neproblematičen, še vedno me uboga, naredi prav vse kar ga prosim … pa je na faksu.
tako posploševanje je brezveze
jaz sem mojega starejšega sina res vzgajala zelo na izi, večino sem mu dovolila, predvsem zato, ker je bil tako skromen in naiven, nobena neumnost mu ni prišla na misel, vedno me je ubogal, vse kar sem rekla je bilo sveto in nikoli ni odgovarjal.
prav vspodbujala sem ga, da bi bil nagajiv ali da bi kdaj naredil kaj nepredvidljivega, nepričakovanega, neumnost pač … nič.
puberteta je šla mimo, nimam pojma kdaj, ni popoln, je pa popolnoma nekonflikten in neproblematičen, še vedno me uboga, naredi prav vse kar ga prosim … pa je na faksu.
[/quote]
Ni poslplosevanje. Je zelo specificno napisano, kje starsi najpogosteje delajo napake.
Ti si imela sreco, ceprav ga ti lahko vidis drugace, kot ga vidijo drugi. Zakaj to pravim? Ker “naredi tisto, kar mu reces”. Odrasel moski na univerzi ne potrebuje mamice, da mu pove, kaj naj naredi. Do takrat naj bi preko vzgoje ze spoznal, da ni treba cakati na mamicine prosnje ali zahteve, ampak da ima v okviru skupnosti, v kateri zivi, svoje zadolzitve, ki jih je potrebno izpolniti.
Pa sej je že sam našel dobro rešitev – naj gre za neki časa živet k očetu. Kot prvo, sin rabi tud moško ‘avtoriteto’ v svojem lajfu in bi blo to verjetno koristno za njegov razvoj; kot drugo, tud tam bo kmal spoznal, da ni vse tako idealno, kot si on predstavlja, kar ga bo mal prestavilo na bolj realna tla.
Ti pa si boš lahko malo spočila. Win-win situacija.
Prvič, če je najstnik, se lahko 7 km pelje s kolesom do punce. Če ima punco, zna skrbeti zase na cesti, ali? jaz pri 50-tih toliko pretečem brez težav, torej za njega mala malica.
Drugič, kdo je mati in kdo oče in kdo so otroci? Zakaj si mu dovolila, da so vloge obrnjene? Zakaj tečeš na vsak njegov mig? In od kdaj starši suženjsko taksirate vaše otroke za vsako pasjo procesijo? Hoče iti? Naj si zrihta kako in to sam. Noče pospravljat? Ni dodatnih bonusov. Ima veliko učenja? Kaj dela doktorat pri 16-tih? 20 minut pospravljanja vsak večer še nikogar ni ubilo, pa tudi njega ne bo. Samo uvedi jih in se striktno drži tega. Smili se sam sebi in tebi gre to do živega? Potem pa TI vzami APAURIN, da te ne bo srčka zadela od bolečine, ker bo otrok namulen. Pa naj se muli, bo že prerasel.
Skratka, ti postani mati in na primeren način uveljavi avtoriteto. Nema prevažanja, od kdaj je njegova punca tvoj problem? A je tebe mati vozila k fantu? Ti delaj na svoji odločnosti in doslednosti, njemu pa dnevno naloži za pol ure domačih opravil in na njih vztrajaj. Enkrat bo že razumel, da je resno.
Moj je imel tudi neko obdobje, ko je bil najpametnejši. Soba kot Hirošima po vojni. Lepa beseda ni zalegla. Ok, pa sva se zmenila. Če ne pospraviš ti, jo bom jaz, ko te ne bo doma. Enkrat sem jo res, kričal je od togote, da nič ne najde, kam sem dala, kaj se dotikam, kaj stikam…Lej mladenič, drug teden bo enako. Eden od naju bo pospravil. Sem morala večkrat stikati, da je dojel, da mislim resno. Pa oblačila, kar ni bilo v košu za pranje, se ni pralo. V soboto ni bilo najljubše majice v omari. Seveda cel halo, je oblekel umazano, ko jo je našel v neredu, seveda.
Kaj hočem reči. TI si roditelj, v tvoji hiši tvoja merila. Sama veš, kje lahko zamižiš na eno oko (tudi to je treba, ker nismo diktatorji, ampak starši), po drugi strani, pa je treba na določen stvareh vztrajati zato, ker jih samo tako pripravimo na življenje in zato, ker si kot starši zaslužimo spoštovanje.
Pozna tvoje šibke točke in to izkorišča. Ti pa dovoliš, da to počne. Si njegov starš in ne pač pomeni ne. In ne morejo biti stvari samoumevne. Ne morejo in ne smejo. To je najslabše. Nekatere so ti odlično svetovale. Preprosto uveljavi svojo avtoriteto. Če hoče k očetu, pa naj gre. Ne razumem zakaj popuščate pod takimi pritiski. Jaz vedno rečem ženskam, rečte jim naj gredo. Pa so redki šli veš. Kljub temu, da skrbiš zanj, mu želiš vse dobro, se moraš zavedati da ima tudi očeta. Če ne zlepa pa zgrda.
Ni poslplosevanje. Je zelo specificno napisano, kje starsi najpogosteje delajo napake.
Ti si imela sreco, ceprav ga ti lahko vidis drugace, kot ga vidijo drugi. Zakaj to pravim? Ker “naredi tisto, kar mu reces”. Odrasel moski na univerzi ne potrebuje mamice, da mu pove, kaj naj naredi. Do takrat naj bi preko vzgoje ze spoznal, da ni treba cakati na mamicine prosnje ali zahteve, ampak da ima v okviru skupnosti, v kateri zivi, svoje zadolzitve, ki jih je potrebno izpolniti.
[/quote]
spet posplošuješ.
nikjer nisem napisala da naredi samo tisto kar mu rečem.
posploševanje zamegli um!
Forum je zaprt za komentiranje.