Izmišljujem si probleme in se žrem

Sama sebi ne dovolim, da bi bila srečna. Iz muhe delam slona. Vsak dogodek dramatiziram. Kaj bi se lahko zgodilo, kaj če se bo zgodilo, kaj če se je zgodilo….
V bistvu čisto banalen dogodek napihnem do konca v domišljij in se potem na mrtvo sekiram zaradi tega. sama sebe uničujem. Pa si ne morem pomagat. Pridejo redki trenutki, ko me nič ne teži in takrat prav razmišljam kaj me bo naslednje vrglo iz tira. Sem navaden psihič. Vsega me strah.
Posebej rado se mi to dogaja, ko se mi obeta kaj lepega npr. dopust. jaz si ga obvezno pokvarim z mojimi blodnjami.
Kaj naj?

Jaz sem ista, mogoče malo v milejši obliki. Temu se reče anksioznost. Zdravila ni. Pomagal naj bi le diametralno drugačen način razmišljanja.
Vprašanje za milijon: kako naj človek spremeni prirojen vzorec razmišljanja?

Temu se strokovno reče Overthinking in je zelo pogost pojav. Da se tega odvadiš, je potrebno ogromno dela. Pot je dolgotrajna, saj je potrebno spremeniti miselne vzorce.
Poguglaj na netu Overthinking .

Poišči temelj problema, izvor, zakaj se v življenju kaznuješ in zakaj ne maraš same sebe. Odpravi vzroke, nima smisla gasiti požara, če je vir ognja še vedno prisoten, bo izbruhnil na drugi strani.

Psiholog. Najhitreje bos sla skozi…

Imas cudne miselne vzorce in nizko samozavest.

Ampak cisto resit se ne da, ker je to tudi genetskega izvora. Pac veliko razmisljas. Tu ne mores nic. Vse pa lahko naredis, kaj in kako razmisljas.

In kaj je pravzaprav vprasanje? Naj bi bilo z opisanim stanjem kaj napak?

Evo “rešitve”: hipnoza 🙂
http://www.terapevtskahipnoza.si/pretirano-analiziranje.html

Je že kdo kdaj bil na čem podobnem?

Jaz sem ti čisto podobna. Te čisto razumem.Pri meni bi lahko rekli ….
…. iz malega (problemčka, če to sploh je) raste veliko (skoraj nerešljiv problem)…

Vsak dan se za kaj sekiram. Če se nimam za kaj, se pa “preventivno” kaj bo jutri.

Skrbi me vse sorte od tega … ali nemara nimam kakšnih prikritih in neprikritih simptomov bolezni, ali je sadje in zelenjava močno obremenjena s pesticidi, ali je voda oporečna, kaj bo ali ne bo v službi, kaj si kdo misli ali ne misli o meni, na prenosniku mi je vse
sumljivo (reklame, sporočila, …), ker povsod vidim možnost, da fašem kakšen virus, kljub zaščiti, skrbi me kaj če bom enkrat brez denarja, chemtraili …

Na kratko … vidim probleme in skrbi, ki jih drugi še opazijo ne, ali pa se jim ne zdi nič posebnega. Težko je tako živeti.
Ne vem, če sem sploh kdaj resnično razbremenjena in sproščena.
Potem pa še poročila na TV (večinoma negativne novice) ter novice v medijih.
Skoraj povsod so opozorila in opisani znaki/ simptomi (na kaj moramo biti pozorni) za razne bolezni … no v glavnem … se mi dogaja na polno ….

To je povsem normalno. Za zenski spol pravzaprav sploh. V cem naj bi bila tezava?

Kako lahko kaj takega izustiš kar tako na povprek? Škoda, da sploh kradeš prostor tule tistim, ki bi radi slišali kaj koristnega na to temo….kot da smo vse ženske iste. In ti seveda poznaš ženske v dno duše, ker si džek. Pa dej no….

Povsem preprosto. Zenska je zaradi materinske vloge biolosko nekoliko drugacna od moskega. Npr. hormonske zleze delujejo nekaj drugace, razmerja hormonov so drugacna, cutila so drugace naravnana, tudi (podzavestni) miselni procesi potekajo drugace… tudi z namenom prepoznavanja nevarnosti (z namenom zascite potomstva).

Ce neka custva in obcutke potlacimo, je tudi splosno znano, da se znajo ta kasneje izraziti veliko bolj intenzivno. Neodvisno od spola. Tudi tu ni treba biti dzek, kot pravis, da bi to dojel.

Danasnja druzba izrazito favorizira racionalizem. Lahko bi rekli, da gre ze za diktaturo razumnistva. Na druzbeni ravni se to odraza, da so mediji na eni strani polni “teorij zarote” in drugih vsebin, ki opozarjajo na pretece nevarnosti, na drugi strani pa “navijastva”, oz. istovetenja z razlicnimi simboli in skupinami, ter “mit vecne mladosti”, v katerem se posameznike poskusa opomniti na lepoto, ki mineva, ne da bi jo kdo konzumiral.

Tretja vrsta informacij je propaganda, ki blazi nezadovoljstvo prej omenjenih dveh skupin v obliki nadomestkov za vecno nezadovoljne posameznike, ki se v tej diktaturi ne znajdejo.

Ce pozorno preberemo, kaj pise OP, je ravno to. Zaskrbljenost in opazanje “pesimizma” v medijih, kar se poglablja njene skrbi. In medtem, ko ji vecina poskusa svetovat, naj se spremeni in prilagodi razumnistvu, ter tako postane zombi brez zivljenja, zvesta potrosnica farmako-infotainment industrije, ji jaz sporocam, da je z njo vse v redu.

Je povsem noralna zenska, ki je mati narava, kakor tudi vecini zensk, namenila bioloske in psiho-fizicne mehanizme, s katerimi se sooca. In da ni z njo v srzi cisto nic narobe. Zato se lahko povsem zadovoljna s seboj posveti zivljenju na nacin, kot ji narekujejo njeni strahovi, obcutja in custva.

In to pocnem s polno odgovornostjo in mirne vesti. In v veselje mi je, ce morem nekomu pisati tako, da ga potolazim vsaj v bistvu.

Kaj naj bi torej bilo napak z enim ali z drugim?

🙂

Ti ne veš, ne doživljaš tega , nisi študiral tega in tega enostavno ne moreš razumeti. Tebe te stvari ne obremenjujejo. Ti nimaš izkrivljenega mišljenja, ti ne analiziraš zadev do nezavesti (in sicer na negativen način), ti nimaš napačnih zaznav, ti ne živiš težko zaradi svojega načina razmišljanja. Tebe razni strahovi in tesnoba ne obremenjujejo v življenju. Do te mere, da si prikrito želiš škodovati.
Zato te prosim, da ne svetuješ ženskam, naj se s svojimi blodnjami in iracionalnim dlakocepstvom spijaznijo, ker da so itak normalne za ženski spol.
Tale, ki je le Zaskrbljena in utrujena, je šele na začetku.

2x z glavo v zid in z vedrom mrzle vode se politi pomaga … vsakič ☺

Tudi tole je zelo konstruktiven prispevek k tej temi. Škoda.

In ko napihuješ svoje probleme, avtomatično predvidevaš, da tudi drugi napihujejo svoje ?

kaj tako konstruktivnega si pa napisalo?
ni videti … a imaš kakšne posebne črke, da je treba ekran zažgati, da se vidi natipkano

To bi še najbolj pomagalo ja. Brez heca. Včasih si res želim, da bi me kdo po glavi, da bi vse nabluze pozabila ali da bi me kaj bolelo tako močno, da ne bi mogla mislit na bedarije.

poizkusite s smolo industrijske konoplje. CBD ugodno vpliva in pomirja. Več si preverite na internetni strani.

Avtorici priporočam obisk terapevta. Njene težave je treba reševati na profesionalen način.

Kje lahko to kupim? Da je res prava.

če mi lahko napišeš mail, ti bom odgovorila.

Da bi se avtorica samoposkodovala mocno dvomim. Ne kaze namrec (po napisanem) znakov patoloske narcisoidnosti.

Glede blazenja simptomov anksioznosti s kemicnimi substancami bi pa sam rekel zgolj, da je to tako, kot bi pokrovko na loncu, v katerem vre, hermeticno pritrdili, e da bi posodo odmaknili z ognja. Koncni efekt bo bolj ali manj podoben.

Vsak med nami ima svoj “kriz”. Moj je ta, da razumem. 🙂

Desiderius, kakšne konkretne izkušnje, znanja in terapevtske uspehe imaš s področja zdravljenja generalizirane anksioznosti in napadov panike? Koliko takih pacientov je že šlo skozi tvoje roke in možgane?

če so kemične sestavine o katerih pišeš Desiderius mišljene z industrijsko konopljo, se zelo motiš. Preberi si rajši na netu in boš videl, da je to rastlina prihodnosti, k sreču smo na tem področju tako napredni, da se jo lahko v Sloveniji prideluje – kontrolirano. Imamo odlične rezultate ob jemanju smole ind. konoplje, ki vsebuje zanemarljivo malo THC, ampak le CBD, tudi pri anksioznosti, skratka deluje izredno pomirjevalno.

Vprasanje je napacno zastavljeno. Starost cloveka (kot vrste) se meri v milijonih let. Anksioznost je diagnoza, ki je stara nekaj deet let. Gre za psiho-socialno vrednoteno vedenje in ravnanje. V drugacni druzbi oz kulturi bi to ne bila nujno odklonskost, niti “bolezen”.

Raven psihologije danes je primerljiva z ravnjo alkemije v srednjem veku. Veliko domnev in zelo malo uporabnega. Socializacija ni nic drugega, kakor vkalupljanje posameznikovega znacaja v kontekst druzbenih norm. Pri tem je znacaj v podrejenem polozaju. Tako tudi moderne “diagnoze” sluzijo zgolj ohranjanju priviligiranega polozaja dolocenega tipa znacaja, ki ustreza “strukturi osebnosti idealnega potrosnika”, vse druge pa oznacuje kot oklonske ali bolezenske.

V zgodovini se je to pogosto dogajalo na bolj ali manj podobne nacine (v kontekstu nekega casa).