Izmišljujem si probleme in se žrem
Kot veckrat zapisem, bom tudi tokrat – ni moj namen prepricevati, pac pa spodbujati k razmisljanju. In verjetno je bilo spregledano, zato bom ponovil: sam sem bil na Paroxat terapiji nekako tri leta (vkljucno z vmesnimi pavzami). Najbrz bi bil se danes (morda bi se zgolj zamenjal medikament), ce se ne bi lotil zadev pri vzrokih (na nacin, ki sem ga zgoraj karikiral). Zato solidno poznam tematiko, o kateri govorimo.
Kot veckrat zapisem, bom tudi tokrat – ni moj namen prepricevati, pac pa spodbujati k razmisljanju. In verjetno je bilo spregledano, zato bom ponovil: sam sem bil na Paroxat terapiji nekako tri leta (vkljucno z vmesnimi pavzami). Najbrz bi bil se danes (morda bi se zgolj zamenjal medikament), ce se ne bi lotil zadev pri vzrokih (na nacin, ki sem ga zgoraj karikiral). Zato solidno poznam tematiko, o kateri govorimo.[/quote]
Enako tudi jaz tebe nič ne prepričujem, ampak samo debatiram, izmenjavam misli :-))) Če se ne motim, si v celotni temi ti edini omenjal farmacevtske pripravke, poleg tebe je še ena uporabnica predlagala nefarmacevtsko olje industrijske konoplje. Vsi drugi so predlagali nekakšne oblike psihoterapije – tudi takšni “amaterski” nasveti so neke vrste psihoterapija. V splošnem psihoterapija deluje na dva načina: z razščiščevanjem vzrokov ali pa s preusmeritvijo. Pri anksioznosti, paničnih napadih in sorodnih težavah je v akutni fazi uspešnejša preusmeritev, v kronični fazi pa odpravljanje vzrokov.
Ja, res sem bil jaz. Priznam. Sem (prehitro ?) iz konoplje posplosil kar na vse farmacevtske pripravke. Sicer pa se strinjam, da taksne debate izzvenijo premnogokrat v zagovarjanje svojega prav. Kar je po svoje skoda, ker bi res lahko imele se bolj terapevtsko naravo, ce bi se udelezenci posvecali tvarini.
Moj namen ni bil deklasirati znanosti kot take, temvec spodbujati k premisleku, ali neka tezava res zahreva “klinicno obravnavo”. In ce malo parafraziram tocko 2 pri tebi – ne samo, da ne delim mnenja glede (ne-)tolerantnosti, temvec celo menim, da je ob strokovni oceni, da za neko posamicno phisicno motnjo trpi vsak dvajseti ( +/- ) treba temeljito premisliti… Kajti “po zdravi kmecki pameti” je to ze znak za alarm.
Nekoc sem prebral zanimivo izjavo, ki jo je podal priznan strokovnjak: nekoc so druzbe poznale inicijacijske obrede. Danes njihovo vlogo prevzema psihoterapija. In tu mislim, da je nakazan kljuc do resitve.
Kar me moti pri tej (in tudi drugih) debati pa je, da nekateri izkrivljajo logiko zapisanega (tudi tu je kar nekaj takih zapisov). Zato bom za konec poudaril: ne trdim, da anksioznost ne more biti izrazena v toliksni meri, da je to za nekoga povsem ohromljujoce in da ni zmozen vec preziveti brez pomoci od zunaj. Seveda je taka zadeva (kot mnoge druge) lahko “smrtno nevarna”, ce se tako izrazim.
Kar trdim je, da se danes povsem normalna stanja (anksioznosti, narcisoidnosti, agresivnosti, itd.) preveckrat tretira kot “motnje”, ceprav ne gre za bolezensko stanje. In to, kar je zapisala OP je meni delovalo na ta nacin. Ce za konec podam se svojo izkusnjo:
leta 1995 sem dozivel hudo prometno nesreco. Na noge sem se postavil 1997. Zgodilo se mi je, da sem se zaradi cviljenja zavor za mojim hrbtom sesedel. Dobesedno. Seveda so me mucili razlicni (iracionalni) strahovi. A se danes sem mnenja, da ne toliko, da bi moral biti klinicno obravnavan. Od tega je zdaj ze nekih 20 let. Kot mnogi drugi dozivljam obdobja tesnobe, “depresije”, veselja, ustvarjalnega zanosa, itd. In to so normalne stvari.
Mene ze vse zivljenje pitajo z nekimi vzorci anksioznosti. Ves kaj? Hebem jaz tako anksioznost, ko so mi sedem let nazaj tupili, da sem paranoik, dve leti nazaj, da sem netolerantna in da sikam sovrazni govor, danes pa se bolj pametni ze zavedajo crne evropske prihodnosti, butasti pa se kar mislijo, da ubogi migrantje potrebujejo naso pomoc za vsako ceno, ki jo bomo placali! Preveri pri sebi, ali te res daje anksioznost ali samo sledis zdravorazumsko dogodkom okoli sebe. Nekaterim je pac nojevsko lepo vse tako dolgo, dokler jih ne klefne po tintari. Danes bi lahko bili vsi vsaj malce anksiozni. Ne lahko, morali bi bit! Nic ni narobe s tabo, bolj je s tistimi, ki drzijo oprane glave v sanjskem svetu čipi klipi![/quote]
Tudi jaz sem enkrat ugotovila, da je včasih enostavno treba zaupati svojim občutkom in zdravi pameti, čeprav večina tuli drugače … Desi, tebi se pa zahvaljujem za tvoje prispevke, ti si moj možganski fitnes 🙂 vesela sem te, ker mi širiš obzorja in me mnogokrat s kakšnim spoznanjem osrečiš 🙂 HVALA
Se vedno se ne strinjam v celoti. Se vedno sem mnenja, da danes nimam novih bolezni in motenj, samo nove diagnoze. Vcasih je cloveka pac “bog poklical k sebi”, danes ima vzrok smrti neki latinski naziv. Vcasih so bili ljudje leni, zmesani ali slampasti, danes prepoznavamo depresijo, anksioznost ali disleksijo.
Ampak zasebno ljudje radi poenostavljamo in mesamo. Vsa obolenja sklepov imenujemo revma. Vsako stanje zalosti, tudi tisto normalno in pricakovano zaradi zunanjega vzroka, imenujemo depresija. Zato pa ne prepoznavamo razlike med normalnim, pricakovanim stanjem in dejansko motnjo.
DdP, stanje, o katerem ti pises, je nekaj drugega kot to, o cemer pise avtorica. In ce je sama zaznala problem, ker jo stanje ocitno moti, ne mores reci, da je to normalno, ker je pac zenska. Biti zenska ni bolezen ali motnja :))), anksioznost (z jasnim zunanjim vzrokom ali brez) pa je. In nikakor se ni treba s stanjem sprijazniti in se prepricevati, da je normalno in da so bolj ali manj vsi taki. Psihoterapija ni (ali vsaj naj ne bi bila) modna muha, tako kot tudi fizioterapija ni. Res pa je za bolj premozne in je mogoce zato na slabem glasu.
Bom se malo repliciral. Tudi menstruacija (ali cisca) je tipicno zenska lastnost. Spremljajo jo lahko tudi menstrualni krci in druge nevsecnosti. In vse to je (do neke zgornje meje) normalno in zenska mora to zaradi svoje bioloske zasnove vzeti v zakup in sprejeti kot normalno. Obravnavati menstruacijo kot motnjo, ki bi jo odpravljali bi bilo skregano z zdravo pametjo, mar ne?
—
Glede novih diagnoz pa… Ce za (infekcijsko) epidemijo v grobem velja, da jo razglasijo, ce se v opazovanem casovnem intervalu bolezen pojavlja pri kot 15 posameznikih od 100 000, potem je 3 do 5 od 100 ali normalno stanje, ali pa “apokalipsa zdaj”. :-)))
In ne, ne govorim na pamet. (zanimiv in verodosojen vir)
Forum je zaprt za komentiranje.