Izmišljujem si probleme in se žrem
Vprasanje je napacno zastavljeno. Starost cloveka (kot vrste) se meri v milijonih let. Anksioznost je diagnoza, ki je stara nekaj deet let. Gre za psiho-socialno vrednoteno vedenje in ravnanje. V drugacni druzbi oz kulturi bi to ne bila nujno odklonskost, niti “bolezen”.
Raven psihologije danes je primerljiva z ravnjo alkemije v srednjem veku. Veliko domnev in zelo malo uporabnega. Socializacija ni nic drugega, kakor vkalupljanje posameznikovega znacaja v kontekst druzbenih norm. Pri tem je znacaj v podrejenem polozaju. Tako tudi moderne “diagnoze” sluzijo zgolj ohranjanju priviligiranega polozaja dolocenega tipa znacaja, ki ustreza “strukturi osebnosti idealnega potrosnika”, vse druge pa oznacuje kot oklonske ali bolezenske.
V zgodovini se je to pogosto dogajalo na bolj ali manj podobne nacine (v kontekstu nekega casa).[/quote]
Čeprav nehote, si povsem jasno odgovoril, da pojma nimaš kaj sploh je generalizirana anksioznost.
Pitra, je to to? http://hempika.si/spletna-trgovina/konopljina-cbd-smola-1000mg/
Te zelo razumem, tak vzorec razmisljanja razvijamo ponavadi ze od otroskih let, seveda pod vplivom okolja in odraslih, ki nas obkrozajo. Posledice, ki jih ima, so za nas katastrofalne za zdravje. Sori za morebitne napake, tipkam na telefonu.
Ucenje prepoznavanja in ustavljanja katastroficnega razmisljanja je tezavno in naporno in mislim, da se ga na splosno tezko sploh kdaj znebis.
Poskusi s cujecnostno meditacijo (minfulness medtitation), tale je npr. kar fajn, ce razumes anglesko: https://youtu.be/1vx8iUvfyCY
Potrebna je vztrajnost, to je delo za vsak dan
Vso sreco!
da TAPEGASTA, to je to. Naša je cenejša ker smo v fazi pridobivanja certifikatov, ampak pridobivanje je enako in kdor jo je pričel jemati ima samo pohvale. Imamo tudi 5 kužkov, ki se zdravijo z njo in je odlično. Tudi sama dajem naši 12 let stari višavki, ki je bila zelo slaba na srcu in imele je tresavico. Sedaj je zelo umirjena, vsi simptomi so izginili, ponovno brez kemičnih zdravil, je živahna, spi celo noč, skratka drug kuža. Prvi pridelek smo imeli lani in sedaj ga še povečujemo z letošnjim letom. Kaj več pa lahko, če pustiš mail.
No, to je pa daleč tudi od približka nečesa, kar naj bi bilo resnica. :)))
Eno je normalna odgovornost in iz tega izhajajoča stopnja konstruktivne zaskrbljenosti. Nekaj čisto drugega pa je zaskrbjenost zaradi zaskrbljenosti same, ki nima povezave z resničnim stanjem.
Zanimivo je, da ljudje sami in tudi okolica to motnjo dostikrat mešajo z višjo stopnjo odgovornosti.
Čeprav, lepo prosim, v čem je boljši tisti, ki ga skrbi, ker je pozimi dan krajši kot poleti (karikiram) in podobne zadeve, na katere nima nobenega vpliva. Nasprotno, zaradi stalne neke imaginarne zaskrbljenosti tem ljudem zmanjkuje energije za ukvarjanje z normalnim vsakdanjikom. Bi človek celo razmišljal, da gre za neke vrste nenamerni, nezavedni beg pred dejanskimi problemi in preizkušnjami.
Redki so taki kot avtorica te teme, ki je težavo dejansko prepoznala kot težavo in bi jo rada odpravila.
Torej, za avtorico: se da, ampak je dosti dela. V vmesnem času, dokler se ne navadiš prepoznavati in omejevati vzrokov za tesnobo, lahko mirno posežeš tudi po zdravilih. Veš, tudi vsi tisti, ki tukaj na veliko pametujejo o škodljivosti, bodo še kako pojedli tableto, kadar jih pošteno boli glava.
Z vsem dolznim spostovanjem, toda…. OP opisuje dogodke, ki se njej zdijo pomembni in so znotraj njenega obmocja vpliva.
A kot receno, … Moje mnenje je zgolj mnenje nekoga, ki po treh letih (z vmesnimi pavzami) Paroxat-a dojel, zakj pri vsej zadevi gre. 😉
In se nekaj strokovnih podkrepitev k mojim laicnim tezam:
In ce se se malo poigram z dognanji antropologije in starih filozofij… 3 – 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} je nekako polovica 1/12… 12 znacajev, ki jih med drugim najdemo tudi v t.i. astrologiji, v svetem pismu (12 apostolov, 12 izraelovih rodov,…), itd. Iz tega lahko spekuliramo, da gre za normalen pojav (polovica enega znacajskega tipa je podvrzena tezavam v okoliscinah, kjer se mora prilagajati drugemu, priviligiranemu).
Potem je tu se bistven element, da je clovek socialno bitje. Kar je nedvomno res. Zanimivo je, da antropologi odkrivajo, da je clovek v “predzgodovini” bival v pretezno plemenskih skupnostih z okoli 150 clani (zgolj misel… 12×12 = 144, kar je zelo blizu priblizku antropologov).
Ta socialna enota se je ohranila do danes zgolj se v strogih hierarhicnih organizacijah (npr. desetnija in stotnija v vojaskih skupnostih, ipd.). Dnasnje skupnosti pa so bistveno vecje… Druzbene spremembe prehitevajo bioloske zmogljivosti posameznika.
Od tu pa se lahko vrnemo k mojemu prvemu pojasnilu v tej temi. Zato ponavljam, da ne gre za motnjo posameznika, temvec za motnjo druzbe, ki favorizira dolocene znacajske tipe in zapostavlja vecino ostalih. Ker ta druzba ni sposobna integrirati posameznikov (ki bi sicer v skupinah reda 150 povsem brez tezav zasedli svoje mesto), jih oznaci kot odklonske (bolezenske).
Zdaj pa uzivajte v (samo-)pomilovanju in se prpustite bio-kemicnemu tretmaju, ali pa poskusite razvijati razmisljanja sami naprej v smeri tega, kako sprejeti sebe in delati v smeri samoaktualizacije znotraj druzbe, v kateri se (vsak zase) nahajamo.
Tvoj um je kot ponorela opica. Pomagaš si lahko z redno meditacijo. O pozitivnih učinkih je na tone strokovnih literatur. Pri tebi sklepam, da gre za neke vrste odvisnost od takšnega načina razmišljanja. Morda dejansko misliš, da bo šlo kaj narobe, če ne boš tako mislila kot misliš. To je potreba po kontroli zunaj sebe, ki pa je utrujajoča, saj to ni možno, ker ne gre vedno po naših planih. Nadzor imaš lahko edino nad seboj. A brez vaje ne bo šlo. Gre za podzavest. Tam imaš zasidrano globoko prepričanje, ki ga rabiš nadomestit z nečim drugim. Zaslužiš si vse dobro. Tudi, če se zgodi kaj slabega, se bo odvilo tako, da bo na koncu vse ok. Tega prepričanja se drži. Sicer lahko od takšnega razmišljanja še zboliš. Imaš probleme z želodcem?
O “motnji” govori stroka. Jaz sem rekel, da se te lastnosti pogosteje odrazajo pri zenskah. Zgornji navedki so iz t.i. stroke, pri cemer se zacuda(?) pojavi to, kar sem ze poprej jaz zapisal – da je pojav pri zenskah pogostejsi. In celo s stevilkami nakaze, da bi zadeva res znala sovpadati s predpostavko o tem, da gre za cisto normalne znacajske lastnosti.
Iz prispevka bi moralo biti jasno, kje podajam svoje videnje in kje navajam videnja drugih. O cem naj se po tvoje odlocim?
Podobne stvari so se mi dogajale, se mi še včasih. Nekaj časa je trajalo, da sem pogruntala, da pretiravam v skrbi, strahu in teh rečeh. Pred dopustom ( kakšnim malo večjim potovanjem) me je to držalo v primežu. Potovanje je bilo vedno o.k., celo zelo dobro. Nekaj časa sem to poimenovala reisefieber (je neke vrste), kasneje sem se že znala toliko voditi, da sem podzavestno že vedela, da bo vse dobro. Podobno je bilo tudi pri ostalih skrbeh,strahu.
Še vedno se mi to občasno dogaja, a sem se strenirala stvari malo “analizirat” in stvar je hitro mimo, oz. preide sama od sebe v zelo mili obliki.
O “motnji” govori stroka. Jaz sem rekel, da se te lastnosti pogosteje odrazajo pri zenskah. Zgornji navedki so iz t.i. stroke, pri cemer se zacuda(?) pojavi to, kar sem ze poprej jaz zapisal – da je pojav pri zenskah pogostejsi. In celo s stevilkami nakaze, da bi zadeva res znala sovpadati s predpostavko o tem, da gre za cisto normalne znacajske lastnosti.
Iz prispevka bi moralo biti jasno, kje podajam svoje videnje in kje navajam videnja drugih. O cem naj se po tvoje odlocim?[/quote]Če je nekaj pogostejše pri ženskah kot pri moških, to nikakor ne pomeni, da je ta stvar potem pri ženskah neka naravna danost, s katero se je preprosto treba sprijazniti. Motnja je nekaj, kar človeka bistveno ovira pri vsakdanjem življenju. Zato je generalizirana anksioznost motnja in ne značajska lastnost.
Ravno tu je poanta… Ce karikiram: taksna oseba se zelo dobro odreze kot varnostni inzenir (ali tehnik) v letalstvu ali petro-kemiji, saj bo vsak ventil 10x preveril(-a) in za vsako najmanjso napako sprozila alarm. Ne more pa biti voditelj “Nedeljskega popoldneva” na TV SLO. 🙂
Treba je zadevo gledati predvsem z vidika posameznika in ne z vidika druzbe, ki favorizira komunikativne, prodajno usmerjene in “lahkotne” znacajske lastnosti. Oseba si skoduje zgolj, ce sprejme igro, ki jo vsiljuje druzba.
V tistem trenutku, ko si rece, jaz sem tak in tak in sem kot tak lahko dober varnostni inzenir, davcni svetovalec, skrbnik tega ali onega, preiskovaln sodnik, raziskovalni novinar, itd. si ne skoduje vec in ga tudi druzba ne dojema vec kot bolnika, temvec kot “uporabnega”. In tu je vsa poanta.
Zato pravim, da ne gre za motnjo, temvec za diskrepanco na ravni socialne vkljucitve, kjer se prdstave o “idealnem tipu” premocno razlikujejo od karakteristik posameznika. Kakor hitro pa se clovek postavi v pozicijo, kjer samega sebe tvorno vkljuci v druzbo (ki za taksne kot je on nima posluha), pa preneha obstajati “motnja”.
Pri tem je bistveno, da se ni nic spremenilo niti pri posamezniku, niti v druzbi. Zato je evidentno, da gre zgolj za predsodek, oz. ce ne ze kar za doloceno obliko segregacije (ki se jo potem tretira celo z medikamenti).
Zanimiva izpeljava. Z (1) reciva, da se oba v celoti strinjava. A pri (2) ne gre mesati jabolk in hrusk. Znacajska latnost je, da je nekdo plahe narave (namenoma sem tako zapisal). Ce se od posameznika, ki je plahe narave, pricakuje, da bo pripravljal razvedrilno zabavni program, potem… Naletimo na nekaj motecega in to je v tem primeru plahost.
Sedaj laho recemo… (a)Hm… Pri pripravi razvedrilno-zabavnega programa imamo xyz motno, saj smo povsem zanemarili v ekipo na ustrezno mesto vkljucitinekoga plahe narave, da bo zadostil tudi namu X.
Ali pa lahko recemo, da (b) priprava razvedrilno-zabavnega programa zahteva zgolj in samo druzabno kadrovsko zasedbo, vesele in drzne narave. V tem primeru pa pripisemo motno plahemu posamezniku in jo poimenujemo generalna aksiozna motnja (kar v prevodu pomeni: motece je, ker se boji kar tako nasploh – vsega).
Ker se scenarij (a) redko zgodi in scenarij (b) v danasnji druzbi prevladuje, je na posamezniku, da uporabi obratno metodo scenarija (a), ki jo prenese v scenarij (b). Tako se npr. ponudi, da bo preverjal varnost rekvizitov, ipd. Ce posameznik ne ravna na ta nacin, ga bo druzba pac poskusila preoblikovati v karakterni tip iz scenarija (b) – tudi z medikamenti, ce se zdi druzbi to potrebno.
Simple as that. 😉
Zanimiva izpeljava. Z (1) reciva, da se oba v celoti strinjava. A pri (2) ne gre mesati jabolk in hrusk. Znacajska latnost je, da je nekdo plahe narave (namenoma sem tako zapisal). Ce se od posameznika, ki je plahe narave, pricakuje, da bo pripravljal razvedrilno zabavni program, potem… Naletimo na nekaj motecega in to je v tem primeru plahost.
Sedaj laho recemo… (a)Hm… Pri pripravi razvedrilno-zabavnega programa imamo xyz motnjo, saj smo povsem zanemarili v ekipo na ustrezno mesto vkljuciti nekoga plahe narave, da bo zadostil tudi namenu X.
Ali pa lahko recemo, da (b) priprava razvedrilno-zabavnega programa zahteva zgolj in samo druzabno kadrovsko zasedbo, vesele in drzne narave. V tem primeru pa pripisemo motnjo plahemu posamezniku in jo poimenujemo generalna aksiozna motnja (kar v prevodu pravzaprav pomeni: motece je, ker se boji kar tako nasploh – vsega).
Ker se scenarij (a) redko zgodi in scenarij (b) v danasnji druzbi prevladuje, je na posamezniku, da uporabi obratno metodo scenarija (a), ki jo prenese v scenarij (b). Tako se npr. ponudi, da bo preverjal varnost rekvizitov, ipd. Ce posameznik ne ravna na ta nacin, ga bo druzba pac poskusila preoblikovati v karakterni tip iz scenarija (b) – tudi z medikamenti, ce se zdi druzbi to potrebno.
Simple as that. 😉
Mene ze vse zivljenje pitajo z nekimi vzorci anksioznosti. Ves kaj? Hebem jaz tako anksioznost, ko so mi sedem let nazaj tupili, da sem paranoik, dve leti nazaj, da sem netolerantna in da sikam sovrazni govor, danes pa se bolj pametni ze zavedajo crne evropske prihodnosti, butasti pa se kar mislijo, da ubogi migrantje potrebujejo naso pomoc za vsako ceno, ki jo bomo placali! Preveri pri sebi, ali te res daje anksioznost ali samo sledis zdravorazumsko dogodkom okoli sebe. Nekaterim je pac nojevsko lepo vse tako dolgo, dokler jih ne klefne po tintari. Danes bi lahko bili vsi vsaj malce anksiozni. Ne lahko, morali bi bit! Nic ni narobe s tabo, bolj je s tistimi, ki drzijo oprane glave v sanjskem svetu čipi klipi!
Desiderius:
1.) (plahost vs. generalizirana anksioznost) = (miš vs. slon)
2.) še nikoli v zgodovini ni bilo družba tako zelo tolerantna do različnih bolj ali manj marginalnih skupin kot v sodobnosti, še nikoli ni bilo toliko prilagajanja do posameznikov, ki odstopajo od družbenih norm, če uporabim tvojo terminologijo: absolutno prevladuje scenarij (a) in ne (b)
3.) posameznik se lahko ni niti približno sposoben ponuditi, da bi preverjal varnost rekvizitov,
4.) preverjanje varnosti rekvizitov in podobne dejavnosti niso rešitev, če si cele dneve in tudi noči zaskrbljen, tesnoben, nesproščen, paničen,…
5.) si že kdaj živel s človekom, ki ga muči anksioznost?
@zblojena na kvadrat
ko se sekiraš, se daj še namesto mene … meni to ne gre ☺
Forum je zaprt za komentiranje.