Od česa živi popotnica Špela?
Nekaterim ljudem se v strahu pred odgovornostmi življenja lahko zmeša, odgovornosti kot so resna služba, hiša, družina, otroci, pes in počitnice, mislim kaj pa je to hudega? Očitno je zelo dober položaj in še zdravje zraven, da si lahkoto vse privoščiš. Večina si danes ne more! Taki pa potem raje spakirajo, vzamejo prihranke in gredo po svetu! Taka je tudi popotnica Špela Sedej.
Kaj ji to pomaga, če ne bo imela penzije, vse zapravila, si kje dolgove naredila, jo lahko ugrizne kača ali netopir ali jo oropajo in posilijo? Pa tako lepo je živela. Zdaj pa svojo simpatičnost razdaja tujcem namesto nam doma . Tujci se zavedajo vseh nevarnosti in ji dajejo streho nad glavo, ampak kaj bo z njo, ko bo zagonila vse prihranke, od kje jih je sploh tolk dobila, verjetno je podedovala, zdaj pa zapravlja dediščino in ne bo imela nič za stara leta niti za pomoč na domu ko jo bo potrebovala? Ljubo doma, kdor ga ima !
Bo pač na socialni – kot pol folka v SLO, Neki časa bo starše molzla, pol pa državo.
Si to želela slišat?
Kaj pa, če pride nazaj in si spet najde dobro plačano službo in živi od svojega dela? Kot je živela od študija dalje? Mogoče oddaja stanovanje in si s tem krije stroške?
Mogoče je pa že od srednje šole dalje pridno delala, si ustvarila kar nekaj prihrankov in zdaj to koristi?
Si prebrala, ko je povedala, da na potovanju služi s priložnostnimi deli?
Bože nedaj, da kdo živi izven tvojega kalupa, a!
Zgleda da je ta ženska podobna hčerki avtorice tega posta https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=151&t=11098782, samo da ona to počne že nekaj let, pa še skoraj enako sta stari.
Meni so pa ti mladi smesni – najprej vse zapravijo za potovanja, potem pa se zavedajo, da so blizu 40, pa panika, hitr otroka pa kredit za 30 let. Sama sem delala drugace – z mozem sva hiso zgradila (zacela pri dobrih 20 letih), potem so bili otroci, sedaj pa so otroci ze najstniki, pa potujemo. Kredit je ze davno izplacan (je bil kratkoroxen) in smo si financno opomogli. Vsako leto gremo nekam v tujino (sem ne stejem HR), HR je zame kot doma. Gremo po Evropi, , bili smo v ZDA, S Afriki. Tako bluzenje mi pa ne pase, rada kaj vidim, a rada sem tudi doma. Ne razumem pa, da nekdo gre na potovanje za 10.000 eur, potem pa panika, pa kredit za 30 let pa jamrajo da jim nic ne ostane…
Edino merilo, ki ga postavljate drugim, kako je PRAV živeti, so vaši osebni cilji in vaš način življenja. Temu se reče zaplankanost.
Ko sprejmete, da imajo drugi drugačne želje kot vi in da razumete, da nekdo drug živi kar želi in da ni nujno, da so te želje enake vašim, pri vsem tem pa ste ga sposobni podpirati… potem ste verjetno najboljša in najbolj ljubeča oseba kar zmorete…
V teh odgovorih vidim predvsem zavist. Kaj vas briga kje dobi ona denar? Naj počne kar hoče. Sem prepričana, da ste zavistni, ker ste priklenjeni doma in vezani na službo vsak dan 8ur. Ona pa medtem zares uživa življenje, ki ga vi nikoli ne boste. Jaz sem tudi na tak način potovala skoraj 1 leto,in verjemite, denar je najmanjši problem, vse pride spontano. Takoj bi spet ponovila moje popotovanje.
Kako pa placa karte, z manifestacijo inilja ? Eni ste res malo trceni. Sem dobro situirana, tudi poznam ljudi, ki imajo veliko, a nimam zelje pustiti vsega in iti. Ker to, kar imam, mi dosti pomeni (doma ima muce, psa), imam pa tudi dobro stojeco firmo, ki od mene zahteva, da sem pri stvari. Nisem ijetnik sluzbe, svoje delo imam rada. In 2 tedna odsotnosti je zame vec kot dovolj. . Hodimo veliko okoli, a se radi Vracamo in rada sem doma. Tukaj pa vsi govorite, da gre za zavust. Kaksno zavist neki.
Da je tvoj način (edini) pravilen?
Jaz sem potovala do 30 in nekaj. Sem redno doštudirala in veliko delala prek študenta, in to dobro plačana dela. Potem sem se zaposlila in imela možnost koristiti ves dopust v kosu. Videla sem svet po dolgem in počez, spoznala partnerja, sva potovala nekaj let še skupaj in se pri tem dobro spoznala. Šele potem sva se z vso odgovornostjo odločila za otroka. Hišo sva postavila, ko sem na koledarju obrnila 40. In to čudovito hišo, kakršno si pred leti tudi slučajno ne bi mogla privoščiti. Ker vmes so z izkušnjami rasli tudi prihodki. Nikoli nisva nehala živet, ker se z nepremičnino nisva zadavila. Tudi potovat nikoli zares nisva nehala, otrok je bil star leto in pol, ko smo začeli vandrati, najprej bližje destinacije, potem pa vedno dlje. Če bi imela priložnost, bi še enkrat naredila povsem enako.
Vsak po svoje, a ne? Če Špeli paše tako, naj uživa! Pogumni in pridni se vedno znajdej(m)o v življenju.
Jaz sem pa najprej stalco postavika potovati pa sem zacela po 40 letu. Prioriteta mi je bila streha nad glavo. Vedno sem bila odgovorna. Sem pa delala kot studentka v eni fancy firmi, kjer so ljudje samo zapravljali, in niso mislili na prihodnost. Potovanja in cunje… Toliko metanja denarja cez okno se nikjer nisem videka. Danes zivijo na podstrehah stanovanj starsev, ali pa v najemu.
Še ena ki ne loči popotnika od turista, jaz sem bila v jugovzhodni Aziji (Tajska ,Vietnam, Kambodža) dva meseca še kot študentka in sem zapravila manj kot 2500€ skupaj z letalsko karto .
[/quote]
Hmmm… In ko to pomnožiš s 4 (v družini so pač 4 člani), je to že 10.000. Glavnina denarja gre za prevoze in vstopnine. Torej v 2 mesecih ne zapraviš bistveno več kot v enem, saj si v vsakem mestu malo dlje, se “zatakneš” kje, kjer ti je všeč in je poceni…
Sicer pa kar se tiče osnovne teme – vsak po svoje. Ljudje imamo različne prioritete in na srečo smo si nasploh različni. Potovanja sigurno odpirajo pogled na svet. Če tej Špeli tak način življenja odgovarja – prima. In če ji vmes uspe zaslužiti za tako življenje -sploh super. Komur ne paše tak način … tudi prav.
Hmmm… In ko to pomnožiš s 4 (v družini so pač 4 člani), je to že 10.000. Glavnina denarja gre za prevoze in vstopnine. Torej v 2 mesecih ne zapraviš bistveno več kot v enem, saj si v vsakem mestu malo dlje, se “zatakneš” kje, kjer ti je všeč in je poceni…
Sicer pa kar se tiče osnovne teme – vsak po svoje. Ljudje imamo različne prioritete in na srečo smo si nasploh različni. Potovanja sigurno odpirajo pogled na svet. Če tej Špeli tak način življenja odgovarja – prima. In če ji vmes uspe zaslužiti za tako življenje -sploh super. Komur ne paše tak način … tudi prav.
[/quote]
Saj zato pa se bolj splaca potovati ko si se sam. Majhni otroci nimajo dosti od potovanja, samo naporno je, pa se stane 2x vec, tudi ker pac ne mores v najcenejse hostle, jesti na ulici, se guzvati na lokalnih avtobusih… jaz sem se napotovala in nauzivala, zdaj ko imam otroke pa mi zadostuje hrvaska, kaksni kanarski… vem kako je v aziji in se mi res ne da z otroki tja. Ni vredno. Mogoce ko bodo najstniki ce bodo imeli interes.
Hmmm… In ko to pomnožiš s 4 (v družini so pač 4 člani), je to že 10.000. Glavnina denarja gre za prevoze in vstopnine. Torej v 2 mesecih ne zapraviš bistveno več kot v enem, saj si v vsakem mestu malo dlje, se “zatakneš” kje, kjer ti je všeč in je poceni…
Sicer pa kar se tiče osnovne teme – vsak po svoje. Ljudje imamo različne prioritete in na srečo smo si nasploh različni. Potovanja sigurno odpirajo pogled na svet. Če tej Špeli tak način življenja odgovarja – prima. In če ji vmes uspe zaslužiti za tako življenje -sploh super. Komur ne paše tak način … tudi prav.
[/quote]
Jaz sem na dan zapravila ca. 40€,(2500/61) oni pa ca. 140€(2000/14) na osebo, to zame kar velika razlika.
Forum je zaprt za komentiranje.