Zakaj krepostneži mislite, da ste kakorkoli boljši?
Pred kratkim sem bil na pogrebu starejšega moža. Bil je dober človek, a tudi velik kurbir. Na pogrebu vsi v črnini, ženske so jokale, govorniki so ga omenjali v superlativih, tako glede osebnega, kot strokovnega področja.
Nič drugače, kot če bi bil zvest vzoren družinski človek.
Je čist vseeno, kako živiš. Ko umreš, o tebi vsi lepo govorijo, tisti, ki te ne marajo, pa bodop grdo govorili, tudi če nisi naredil nobenega moralnega prekrška..
Zato je terba uživat, življenje hitro mine, nobene prave poti ni, to so samo idealistične zablode, ni odrešitve..edini smisel življenja je užitek in smrt.
Življenje je bolezen, smrt je zdravilo. Neumno je imeti resen odnos do bolezni.
Glej, če na osnovi pogreba želiš ocenjevati veličino človeka, tega ne počni na osnovi tega, kar na pogrebu govorijo, ampak na osnovi tega, koliko ljudi je na tisti pogreb prišlo.
Življenje ni bolezen, to si verjetno pisal pod vplivom nečesa…
Vsak naj svobodno živi življenje tako, kot si želi. Če mu to, da ima veliko partneric pomeni vse, pač naj to počne. Vendar naj bo možnosti za sabo ne pušča razdejanja v obliki ločitev (svoje in druge), strtih src, s SPB okuženih partneric, …
Mislim da večina “krepostnežev” ne osporava drugačnega načina življenja. Osporava zgolj dvoličnosti, kjer če človek čez dan vzoren družinski mož in oče, ponoči pa kurbir…
Nedolgo nazaj sem v neki knjigi brala razglabljanje osemdesetletnice, kaj bi storila, če bi vedela, da se ji obeta v kratkem umreti. Kot prvo: prenehala bi svoj čas namenjati zobozdravniku. Kot drugo bi zbrala ljudi na predpogrebni slovesnosti, kjer bi ji imeli priliko povedati vse tisto, kar ponavadi izrečejo ob slovesu, že v živo za časa njenega življenja. Res škoda, da gre toliko dobrih besed ‘v nič’…
A ker lahko debatiramo, dokler smo v tej dimenziji, naj omenim, da se še danes spomnim dogodka, kako mi je leta nazaj sošolec na eni od obletnic mature rekel: “Si srečna?” Malce presenečena sem odgovorila: “Človek naj bi bil srečen s tistim, kar je in kar ima.” In šele čez čas sem se zavedla, da je bil prvi, ki me je to sploh vprašal.
Od takrat skušam večkrat ‘zajeti v dlani’ razloge za drobne sreč(ic)e. Ne moreš si misliti, kako lahko razsvetlijo še tako turoben dan…
Pac, si pristranska kot krepostnezi. Ker so ti pacmiselno blizu.
V bistvu pa se vsi forumski zupniki imajo za nekaj vec od neresnih, nezrelih in nezposobnih resnega/odgovornega/… odnosa. Itd, itd. Gre za vse, ki ne opevamo resne zveze kot edine zvelicave. Ne spomnim se, da bi kdorkoli sploh kdaj omenjal tip ljudi o katerem pises.
Če so ljudje dvolični (na pogrebih), še to ne pomeni, da je vseeno kako živiš.
Menda vsak živi zaradi sebe in z namenom, da je s svojim življenjem zadovoljen. Če sam s sabo nisi zadovoljen, te tudi še tako popoln govor na pogrebu ne bo zadovoljil. :)[/quote]
Kaksen filozof, lol. Kolikor se jaz razumem v smrt, ko si mrtev si mrtev, in se tak pogrebni slavospel ti ne bo da zadovoljstva. 😉
Tako je. Ampak zakaj potem vsiljujete ljudem recepte, kaj naj bi bilo prav?[/quote]
Pa, mislim, da hočejo pač vam dopovedat da je izkušnja (življenja) kot ga imajo bolj osrečujoča kot vaša. Mislim, vsak je bil včasih samski, niso pa vsi (še) bili v zadovoljujoči zvezi. Naprimer.
Oni vedo, kako je to biti samski, vi pa ne veste, kako je biti to srečen in zadovoljen v odnosu. 🙂
Tako nekako. Recimo.
Zdaj, koliko pa je res… 😉
Pac, si pristranska kot krepostnezi. Ker so ti pacmiselno blizu.
V bistvu pa se vsi forumski zupniki imajo za nekaj vec od neresnih, nezrelih in nezposobnih resnega/odgovornega/… odnosa. Itd, itd. Gre za vse, ki ne opevamo resne zveze kot edine zvelicave. Ne spomnim se, da bi kdorkoli sploh kdaj omenjal tip ljudi o katerem pises.[/quote]
Se motiš. Eden od najbolj razvpitih slovenskih playboyjev je bil dolga leta moj zelo zelo dober prijatelj. In edino jabolko spora, ki sva ga imela na področju seksa in razmerij je bilo to, da svobode, ki jo je sam užival, ni privoščil tudi svojim partnericam.
Z njimi je bil zelo iskren, nobena ni živela v utvari, da bo/je zvest. Vedno je za svoje punce dobro skrbel, bile so crkljane in oboževane. In vendar – vsaki je enkrat po nekaj letih dosadilo, da sedi za isto mizo s prijatelji, ki vedo za take in drugačne avanture njene boljše polovice. Ko so bile te avanture predmet pogovora, jim je bilo itak … mimo. Meni pa žal za njih, saj je bilo očitno, da jim ni lahko – in si na obrazu razbral vse od nelagodja do občutka ponižanja. Ni bilo bilo žal za to, ker to ni bila klasična veza, kjer bi oba prisegala na zvestobo. Ampak zato, ker je bila tako enostransko neuravnotežena.
Ne vem, kaj točno mislijo forumski krepostneži ali župniki, kot jim praviš. Vendar argumenti, ki jih navajaš, imajo na tem forumu enako močne protiargumente. “Ne tako krepostni” pa večkrat razlagajo, da so itak vse resne veze zgolj maske, v globini gnile, da se vsi varajo, da so vsi nesrečni, da so vse veze le nek (nezadovoljiv) kompromis, iz katerega vse življenje bežiš.
Jaz se držim načela – live and let live. Zase poskušam izbrati življenje, ki mi ustreza, ne glede na to, kaj drugi menijo o njem. Mislim pa, da se lahko odločiš za skoraj kakršnokoli življenje in si pri tem načelen – imaš itegriteto in poskušaš svoje želje izpolnjevati na takšen način, da ne prizadaneš in izkoriščaš drugih ljudi.
Tako je. Ampak zakaj potem vsiljujete ljudem recepte, kaj naj bi bilo prav?[/quote]
Vsilit ne moreš nikomur ničesar, sploh ne preko foruma. Če pa človek vpraša, mu pa poveš, kar se ti zdi pametno.
Tako je. Ampak zakaj potem vsiljujete ljudem recepte, kaj naj bi bilo prav?[/quote]
Jaz na to gledam kot na podajanje izkušenj. Saj vsak govori o tem, kar zna in kar je izkusil.
Vsiljevanje pa se res dogaja s strani tistih, ki v življenju niso zadovoljni in potem na takšen način iščejo pozornost in potrditve ter skušajo kompenzirati svoj manjko v realnosti.
Forum je zaprt za komentiranje.