prosim nujno za nasvet

Že v enem drugem forumu sem napisala pa še tukaj prosim za nasvet.Bi dovolili partnerju da se za nekaj časa preseli v svoje stanovanje in razmisli ali se splača vezo nadaljevati?Ali je to bolj metanje peska v oči in nabiranje časa ker ne zna reči da je v resnici veze konec?kaj bi vi naredili?Ali kakšne izkušnje imate ali kako se je pri komu ki ga vi poznate to obrestovalo?

Vkolikor ti je jasno povedal, da to ni konec, da si le želi živeti sam, potem ne vem čemu se sekiraš? Nekaterim bolj ustreza, da so sami v stanovanju. Živeti vsak zase ali iti narazen ni eno in isto.

Konec je med vama. Prej se sprijazniš, prej ti bo lažje.

bi mu torej rekli da je to konec.Imava tudi majhnega otroka.Naj jaz rečem da je konec?

Težko sklepamo, ker ne poznamo ozadja in kakšni so razlogi.

Na tole:

sem sprva mislila napisat, da ne moreš dovoliti ali nedovoliti (saj je svoboden, mar ne). Kar je še vedno res. Ko pa sem prebrala tole:

pa sem kar nekako jezna postala. Tip ima malega otroka, pa hoče možnost lastnega stanovanja, da bo razmislil, ali bo ostal s tabo in otrokom. Mislim… KAKŠNA NEODGOVORNOST oz. premalo odgovornosti.

Takole bi jaz naredila. Prav, če ima za razmišljat, ali si želi živeti s tabo in otrokom, naj razmišlja, ampak naj razmišlja pri tebi in otroku, ponudi mu svobodo takrat, ko jo bo potreboval, vendar povej, da tudi ti (in otrok) potrebuješ njegovo pomoč, vsaj pri negi otroka. Saj jo potrebuješ, kajne. Ne reci, da zahtevaš, zahteva omejuje svobodo, reci da potrebuješ, če je vsaj malo človek z nekimi osnovnimi moralnimi vrednotami, bo si sam omejil neko svobodo in ti bil v pomoč takrat, ko boš pomoč potrebovala.

Zakaj pa želi oditi? Veliko premalo si napisala, da bi lahko razbrali kaj in kako. Vendar če pravi na tak način, če že res ne čuti več ljubezni do tebe, pa čuti vsaj nekolike krivde (očetovska vloga?), da ne more kar oditi.

Si pa kar mislim, kako ti je težko, ko veš, da te več ne ljubi.

Kaj si pa ti želiš?

Hm, in zakaj si nam v štartu zamolčala vajino potomstvo? Ker to povsem spremeni okoliščine in pogoje, kaj je prav in kaj ne; moj prvotni odgovor bi imel drugačno vsebino.
Moj nasvet: pošlji ga v tri krasne, ni vreden tebe, ne otroka in prej ko boš se s tem sprijaznila boljše bo zate.

Pusti ga, naj gre. Preprečiti mu tako ali tako ne moreš. V tem času boš pa ugotovila ali si ga TI sploh še želiš nazaj.

Hm… mogoče pa je samo “preobremenjen” od imeti malega otroka. To ni tako lahko za moškega, veš. Še sploh če je res majhen. Naenkrat ima moški toliko kar “mora”, mora prenašati mamico, ki je utrujena od večnega vstajanja (ob tem, da če otrok ponoči joka – in majhni otroci ponoči jokajo – tudi sami ne spijo, in so prav tako utrujeni, pa še v službo morajo hoditi, kar pomeni, da ne morejo skozi dan nadoknadit neprespane noči), od večnega “služenja” otroku, ker malček je itak središče “vesolja” in če mu sporočaš Ne, potem je jok in stok oz. jok, jok, jok…, da je pa mera polna, pa še ne dobiva povratne informacije, da je njegova pomoč cenjena (ker mamica misli, da je to njegova naloga, obveznost), zaželena in potrebna, in predvsem zaradi vsega ne dobiva povratne informacije, da ga žena neizmerno ljubi. Za povrhu pa vprašanje, kako je s spolnostjo. In potem, zakaj že bi želel živeti v takem okolju… ??? … Naprimer….

Večkrat sem nergala in bila zelo slabe volje ker sem velikokrat imela časovno stisko opravljanju vsakodnevnih obveznosti.Nisem ga obsojala da mi toliko ne pomaga večkkrat pa sem v jezi rekla da sem za vse sama in da ne zmorem vsega.da bi se morala klonirat,da bi del mene gospodinjil,del mene se pa šel obiske in igranje oziroma ukvarjanje z otrokom.Pa sedaj pravi,da ima kričanja vrh glave,butcu pa ne kane,da sem samo izražala svojo stisko in nemoč.

Pa si res bila za vse sama ali pa je to le način samopomilovanja ?

Bi ga pogrešala ali ga ne bi pogrešala, če ga več ne bo nazaj ?

Hm… mogoče pa je samo “preobremenjen” od imeti malega otroka. To ni tako lahko za moškega, veš. Še sploh če je res majhen. Naenkrat ima moški toliko kar “mora”, mora prenašati mamico, ki je utrujena od večnega vstajanja (ob tem, da če otrok ponoči joka – in majhni otroci ponoči jokajo – tudi sami ne spijo, in so prav tako utrujeni, pa še v službo morajo hoditi, kar pomeni, da ne morejo skozi dan nadoknadit neprespane noči), od večnega “služenja” otroku, ker malček je itak središče “vesolja” in če mu sporočaš Ne, potem je jok in stok oz. jok, jok, jok…, da je pa mera polna, pa še ne dobiva povratne informacije, da je njegova pomoč cenjena (ker mamica misli, da je to njegova naloga, obveznost), zaželena in potrebna, in predvsem zaradi vsega ne dobiva povratne informacije, da ga žena neizmerno ljubi. Za povrhu pa vprašanje, kako je s spolnostjo. In potem, zakaj že bi želel živeti v takem okolju… ??? … Naprimer….[/quote]

Zakaj je potrebno nekoga delikatnega zagovarjati?? Seksati mu je bilo fajn, torej naj “ostanke” tudi “požre”. Verjetno se ni niti malo prilagodil in spremenil odkar je postal “očka”. Takšna zveza, takšni odnosi ne peljejo nikamor. Starša sta dve in ne le en, če pa tega ne zmore ali noče pa se naj jasno definira in spoka kufre čimprej. Big deal? Ne.

Robi ja bi ga vseeno pogrešala,jaz ga imam še vedno rada.In ne ni samopomilovanje,veliko sem morala delat sama.Nakup živil,priprava kosila,pomiti posodo,čistiti stanovanje…Pa še se igrat z otrokom,da ni bil sam sebi prepuščen.Na primer,ko je delal v popoldanski smeni,ni naredil nič kosila,ampak je spal do 12 in potem nekaj malega pojedel nič pospravil za sabo in šel v službo.Jaz sem pa zjutraj otroka peljala v vrtec šla v službo,gospodinjila…Konec tedna pa isto.Ko je pa delal zjutraj je sicer otroka vzel iz vrtca ampak mu je dal gledat risanke ,nekaj za jest in spravil spat.Jaz pa če je le časovno šlo sem peljala otroka ne samo na igrišče in se z njim igrala,ne samo gledala kako se igra,ampak peljala tudi na lutkovne predstave v kino…

Daj ga prosi naj neha izsiljevati s tem svojim “bom šel” in naj se loti konkretnih dejanj, torej, naj spoka in odide, naredil bo veliko uslugo tebi in otroku.

tukaj nekje bi jaz že imela pripravljene potovalke

Potem pa je res neodgovoren tip, ki mu je otrok predstavljal le še tisto kapljo čez rob, ko je vedel, da bo se moral odpovedati svojemu lagodnemu življenju ali pa se spremeniti.
Otrok mu predstavlja konkurenco, saj ti več ne boš mogla skrbeti za njega in pospravljati za njim.

Ženske in moški imamo včasih različne pogled na to, kaj je treba postoriti in kaj je nujno in kaj ne. Moški včasih dela “ne vidi”, če mu ne poveš, da je treba nekaj narediti. Ali pa vidi samo določene stvari, ki se tebi zdijo nepomembne.

Vsaka ti čast, da imaš toliko volje in energije, da se ukvarjaš z otrokom. Vendar upoštevaj, da niso vsi takšni, kot si ti. Morda tvoja polovica potrebuje več počitka. A je tako hudo, če se enkrat ali dvakrat na teden otrok igra sam?

Ali si mu rekla, da bi bilo dobro, da otroka pelje na zrak, ali v kino ali na lutkovno predstavo? Morda mu te stvari niso ravno samoumevne in se mu zdi, da tako kot on postopa, je več kot dovolj…

Ne morem se znebiti občutka, da imaš življenje polno vsega in milijon opravkov. Malce zadihaj. Nekatere stvari so nujne, druge niti ne. In morda enkrat na teden lahko namesto to, da pelješ otroka v kino, raje zmasiraš in pocrkljaš svojo dobro polovico. Verjamem, da boš potem dobila več nazaj, tudi v obliki pomoči za otroka.

Imaš prav. Tudi jaz mislim, da je v avtorici tisti občutek, da mora vse sama in zato počne še marsikaj več, kot je nujno.
A po drugi strani pa bi mož lahko vsaj pospravil za sabo in tudi kaj pripomogel pri vzgoji in gospodinjstvu, ne pa se obnašal tako neodgovorno in užaljeno, kot otrok, ko dobi bratca ali sestrico.

Imaš prav. Tudi jaz mislim, da je v avtorici tisti občutek, da mora vse sama in zato počne še marsikaj več, kot je nujno.
A po drugi strani pa bi mož lahko vsaj pospravil za sabo in tudi kaj pripomogel pri vzgoji in gospodinjstvu, ne pa se obnašal tako neodgovorno in užaljeno, kot otrok, ko dobi bratca ali sestrico.[/quote]Se strinjam z Robijem. Za tisto kar piše Pandora je bil čas že pred vsem tem. Moče ni vedela, znala, hotela in je mislila, da bo sam opazil ves tisti nered, da ima sočutje, empatijo, skrb zanjo in za otroka, podobno kot skrbi njo za vse te reči… (Matkic a bereš? 😉 in je “malo” čustveno izsiljevala in on nazaj in ona nazaj in spet on nazaj….. in sedaj več ne vesta kdo je koga prvi nazaj…. :/
Sedaj on trmari in izsiljuje z odhodom, njo grabi obup in v tem obupu bi najraje pristala na vse njegove predloge samo, da bi se vrnil, kar bi jo razveselilo, a čez čas bi se zgodba ponovila, ko bi se spet nabralo na obeh straneh polna mera čustvenega izsiljevanja….. 🙁

Mislim, da ni dovolj, da mu samo zmasira hrbet…. Naj mu med tem, ko ga masira še prijazno pove, brez kake slabe vesti, z nasmeškom na obrazu ;), s čim vse naj ji on to masažo “plača”, če želi bit še kdaj zmasiran…
Če je vsaj malo pameten bo tako jasno vedel pri čem je in bo sodeloval (vsaj jaz bi ;), drugače je bolje da spoka… za vedno :/

Kaj pa je na njem takega, da ga imaš rada ? Kaj ti pomeni ali predstavlja ?

Zakaj pa si morala ? Kaj je sam povedal na tvoje pripombe, da moraš vse sama ?

Mogoče imaš v sebi ta občutek, da moraš vse sama in posledično iščeš priložnosti in načine, da sebi dokažeš, da si za vse sama….Na takšne ženske pa se posledično “lepijo” moški, ki niso navajeni kaj veliko pomagati, saj takšni moški ženski omogočajo, da živi svoj smisel. To je, da mora vse sama….In zdaj boš postala sama in boš res morala vse sama…Neverjetno, kako se realizira naš notranji svet in naša prepričanja…..

Mu tega še nisi povedala???? Zakaj??

Če se želi umakniti vstran kljub temu da ima otroka potem tole pomeni le eno.. Nekje mu je seveda sedaj bolje.. Brez tega nebi šel vstran od tebe saj ima gospodinjski servis zagarantiran.. Nima pa tistega kar mu požene adrenalin.. To je poiskal drugje.. Le priznati še noče sedaj..

Kaj te poste si mu tudi že pokazala. Kdaj se nas moških napisane stvari bolj dotaknejo kot pa izrečene. Zanimivo bi bilo tudi njegovo plat slišati.
Moj nasvet pa je: dajta se pogovorit, da bo v obojestransko zadovoljstvo.

japkica pravi:

Pusti ga, naj gre. Preprečiti mu tako ali tako ne moreš. V tem času boš pa ugotovila ali si ga TI sploh še želiš nazaj.
.
.
se strinjam z napisanim, vendar je to le 1/2 odgovora.
možno je, da te ima trenutno poln kufer (zakaj ga jeziš:))) ) in v tem času bosta oba ugotovila, če si želita skupnega sobivanja.
1/2 + 1/2 =1
tudi, če ni polovička plus polovička ena, je običajno 0.4 + 0.6, še vedno 1 .

Seveda je le polovia odgovora. On je svojo polovico že podal. Rad bi odšel. Kaj bo pa potem, ko bo on ugotovil kaj hoče, pa ni več odvisno samo od njega, temveč tudi od nje. Pa smo spet tam…