Zakaj te mora določen človek v življenju tako prevzet

Si srečno poročen/a. Imaš družino. Ljubiš partnerja/partnerko. Drugih moških/žensk sploh ne opaziš.Groza te je že misli, da bi te partner/ka varal/a ali ti njega/njo. Prisegaš na zvestobo. Trudiš se za lep partnerski odnos. Živiš sanjsko življenje in naenkrat se pojavi oseba, ki te popolnoma prevzame. V tebi se začnejo prebujati čustva do te osebe, vedno močnejša. Bolj ko se trudiš, da bi jih zatrl, bolj mogočna in silovita so. Z grozo se sprašuješ kaj se je zgodilo, kaj te je doletelo. Počutiš se kot en drek na cesti, ker veš, da partnerja/partnerko čustveno varaš. Zavedaš se, da nisi iskren. Razum ti odpove. Zaradi te osebe si v “trenutku slabosti/razuma” pripravljen vse pustiti za sabo in potem padeš kot zrela hruška na tla. Sledi grenko spoznanje, da je srce izbralo osebo, ki na žalost ni tista s katero si do pred kratkim živel sanjsko življenje in si z njo/njim ustvaril/a družino. V svoji agoniji se sprašuje kaj narediti. Če poslušaš srce in se boš odločil za to osebo, bodo sledile grozne posledice – vse kar si v življenju zgradil, se bo sesulo. Prizadel boš partnerja, ki si mu obljubil večno ljubezen. Otroci bodo izgubili občutek varnosti doma in trenutke  istočasne priostnosti obeh staršev. Starša jih bosta  selila sem in tja. Če se odločiš, da boš utišal srce, se to tako močno odzove, da ti ne pusti več mirno živeti naprej. Prisili te, da misliš in hrepeniš po tej drugi osebi , ki te je tako prevzela. Živiš prisiljeno družinsko življenje naprej in se sprašuješ v čem je smisel. Hkrati si jezen nase in se smiliš sam sebi, zakaj je prav tebe to moralo doleteti.

Ali uživaš v samskem življenju. Imaš na razpolago veliko samskih ljudi in noben te toliko ne pritegne, da bi se bil pripravljen spustit v ljubezenski odnos. Naenkrat pa se pojavi človek, ki te popolnoma prevzame in ugotoviš, da je že oddan/a, da si je že ustvaril/a družino. Ne boš drezal, ker veš, da nimaš šans sam proti njeni/njegovi družini. Do pred kratkim si bil najbolj srečen samski človek pod soncem, zdaj pa trpiš grozne bolečine pogrešanja in hrepenenja po določeni nedosegljivi osebi.

Jebeš takšno življenje, ko te srce vsak dan opomni, da nimaš zraven sebe človeka s katerim bi lahko srečno živel do konca svojih dni.

Zakaj te mora določen človek v življenju tako prevzet, zakaj?

In moraš videti, da je tvoje življenje le bedna fasada in nikoli ne boš srečen brez te ene osebe, z vsemi pomanjkljivostimi s katerimi pride. Je šit, a tako je. Prej ko se zbudiš v realnost, prej boš nehal trpet. Pa nehaj otroke izrabljati za izgovor no. Te bodo trpeli bolj, ko ima odsotnega starša, ki nima jajc, da živi prisiljeno družinsko življenje. Padel si kot hruška na tla z razlogom.

Se strinjam – preostanek življenja je beden brez te osebe. Žal pa ni vedno samo od tebe odvisno. Če druga oseba ne želi, noče, ne čuti isto,nima poguma,… da bi kaj naredil/a v tej smeri, imaš zvezane roke. Lahko si prigovarjaš in se prepričuješ, da ni prava/pravi zate. Drugi te tolažijo, da še je več takšnih ali celo boljših zate od te/ga. Samo ti veš, da to ni res, ker je srce dokončno izbralo. Zakaj prav njega/njo? Čemu/zakaj je tako namenjeno???

Hrepeniš po stvareh, ki jih rabiš. V prvem primeru imaš vse šanse, da prevzameš kotrolo nad svojim življenjem in spremeniš stvari, a to lahko narediš le ti. Kolikor se boš smilil sam sebi, počutil kot drek, živel prisiljeno življenje še naprej, to izbiraš in se postavljaš v vlogo žrtve, ker ne želiš ničesar spremeniti.

V samskem primeru je to veliko težje, saj ne moreš narediti izbire za nekoga drugega. Ta oseba ima družino, tudi, če se ti vsega zavedaš in hrepeniš, nimaš kaj za narediti. Ta je v prisiljen v vlogo žrtve in le ta se lahko sprašuje zakaj se je to lahko zgodilo njim. Ker si tega niso izbrali in nimajo vpliva.

Prvi primer je usojen, ki ne želi spremeniti cone udobja, drugi primer je neusojen, ki ne more spremeniti ničesar.

Na to, kdo te prevzame in ti ukrade srce pa nimaš drugega vpliva, kot da ga poslušaš. Lahko je najlepša oseba na svetu, do nje ne boš čutil ničesar. Lahko je najgrša, pa se boš zaljubil kot nor. Če si površinski človek gledaš na ostale stvari pri človeku, izbiraš iz napačnih razlogov. Če si globok in moder človek, poslušaš samega sebe in izbereš osebo, do katere imaš močnejša čustva.

Vse je tvojih rokah, a si preveč površinski, da bi to videl.

Naj te tolaži, da gre običajno za enostransko prevzetost. Če pa je prevzetost vendarle obojestranska, se pa potrudita in nekaj naredita za skupno srečno življenje.

Lahko pa je samo zatrapanost, ki bo minila. Danes ko se ozrem nazaj se samo zahvalim, da nisem zaradi zatrapanosti popustila in si vsega uničila. Ko so se iluzije razblinile sem videla kakšna katastrofa bi to nastala. Dobro razmisli.

Ker obadva rabita nehati igrati avatar, ki sta si ga izbrala. Za to je potrebno veliko bolečine, da nehaš biti egističen in ljubezen sprejmeš. Si se pogovoril z njo, ji povedal kaj čutiš in vprašal, zakaj noče in nima poguma biti s teboj? Spusti ego, približaj se ji. In pusti ženo, ker bo le huje, ko se siliš v nekaj kar ti ne ustreza. Prerastel si zakon, bodi le oče in nič drugega, ko boš to naredil, jo poišči. Oba imata strah pred neznanim. Če te zavrača in veš, da hrepeni po tebi je to le zato, ker si poročen.

Ja, če je enostransko, navadno hitro mine. Najhuje je, ko je obojestransko, dobivaš signale, se čutiš, a se eden ali oba prevec bojita obrniti svoje življenje na glavo in sprejeti riziko. V tem primeru lahko traja 10, 20 let, vse življenje…

Huda je krivda, ki jo nalagaš ženski, naj bo ona pogumna, da razbije zakon, če sam nimaš poguma, da greš.

Si srečno poročen/a. 

Nehaj lagati sam sebi. Srečno poročeni  ne hrepenijo po drugih.

In seveda v svojem zakonu ne trpijo. Morda je čas, da nehaš iskati razloge in kriviti svet. Ta te je tako močno prevzela, ker tvoj zakon ni močan. Nimaš ljubezni do žene in ne moreš biti iskren z njo ker nimata pravega odnosa in bližine.

Imaš otroke, kar pomeni da si že nekaj star in odrasel, sedaj pa sprejmi odgovornost za svoje življenje. Ker to, da te je ena “prevzela” ni noben izgovor.

Iskreno, to je zame preveč čtiva za brati ?

Tebi žena ni bila usojena in usoda te kliče drugam.

Kaj pa tisti, ki so samski?  Kdo pa je/ni njim usojen?

“Naenkrat pa se pojavi človek, ki te popolnoma prevzame in ugotoviš, da je že oddan/a”

Včasih se nam to zgodi glih zato, k je oddan, k ga ne mormo met, pride do t.i. limerence in si lahko leta zacopan, čeprav ni realističnih možnosti, da bi bla kdaj skupaj, možno je, da se v resnici bojiš biti v čustvenem razmerju in ti podzavestno paše, da je nedosegljiv. Nerodno je samo, če to začne bit problem, če se ti začnejo pojavljat prisilne misli na to osebo, če si začneš filme delat v glavi in premlevat vsako malenkost. Pol se je mogoče bolš probat v eno tretjo osebo zacopat k ni niti tvoj partner, niti tvoja simpatija, da se zapleta z nedosegljivo simpatijo rešiš.

Zakaj se to vedno dogaja moskim? Da jih ena (po moznosti mlajsa, lepsa, bolj suha) tako prevzame, da pozabijo na otroke in zeno? Zakaj se skoraj nikoli (vsaj jaz ne poznam nikogar) to ne zgodi mami treh otrok, da se zagleda v enega? Ti jaz odgovorim: ker nima casa! Ker skrbi zate, za vajine otroke, za gospodnjstvo, po moznosti se ima svojo sluzbo in ob koncu dneva pade dol. Daj delaj en teden kot dela ona, pa da te vidim, ce se bos se razmisljal s spodnjo glavo. Bruha se mi, res. Prevec casa imate, zato pa se vam dogaja “prevzamanje”. In ko se bo ta med polizal, bo prisla nova se prevzemat.

Tudi tisti, ki jih prevzamejo.

Kako pa bi naj to izgledalo, da se “na silo” zacopaš v eno tretjo osebo, ko si do podna zadet od ene druge osebe in obstaja ta edina v tvojem srcu. Potem bi se tudi lahko “na silo” zacopal nazaj v ženo/moža, če bi bilo to tako preprosto in bi srečno živel naprej. Pri pristnih čustvih ne moreš igrat, niti izbirat do koga boš kaj čutil ali ne.

Kako jim je usojen/a, če ima druga stran že družino in ni pripravljen/a nič spremenit? Kaj je potem tem samskim usojeno, da životarijo v hrepenenju do konca življenja, ker ne morejo odpreti srca za nekoga drugega, ker so že prevzeti od ene nedosegljive osebe?

Jaz tudi nisem zihr, da je to res možno, ampak laboratorijski poskusi kažejo, da se lahko popolni neznanci zelo hitro zacopajo en v druzga, če se globoko gledajo v oči, to je znan pojav. Zdej, a to dela, če si ti že zacopan, treba probat.

“Zakaj se skoraj nikoli (vsaj jaz ne poznam nikogar) to ne zgodi mami treh otrok, da se zagleda v enega? Ti jaz odgovorim: ker nima casa!”

Bolj zato, ker nima priložnosti, ampak če npr. zamenja službo, al pride pa en tanou, k je taprau, in če usoda tko nanese, da morta skupi delat ne nekmu projektu in če se je malo odtujila z možem ali se je pa malo zapustil in nima več ambicij, sixpacka in libida, en dva tri se ti lohk zacopa. Mogoče nau nič naredila, ni pa imuna na biološke pojave.

predvidevam,da si ti samski/a in si se zaljubil/a v drugega ,ki je že oddan.?Ali se motim?

In kaj si naredil/a, da bi ga prevzel?

Če je ena oseba oddana,še ne pomeni,da je srečna v zakonu.In tude če je,se kljub temu  lahko zaljubi v drugega.Je pač bil na pravem mestu ob pravem trenutku.Čustva zelo težko kontroliraš sploh takrat,ko so ti ušle ispod nadzora.

Sem pa mnenja,če imaš nekoga resnično rad,da bi zanj naredil vse in ti je na prvem mestu,takrat se nemoreš zaljubit v drugega.

Ta prava banda moderatorska ste na temu zavodu ?

Jaz sem na drugi strani in samska. Nevem zakaj, tudi pri meni je bilo tako, a le huje postane, ko sem bila v vezi z drugim. Ko spoznaš tega neusojenega se ti življenje spremeni, noben dotik drugih ne bo več isti, nekaj v tebi bo vsakega, ki ga spoznaš zavrnilo. Izgleda se rabimo naučiti poslušati same sebe in videti, da nismo le oseba z razumom. Tega ne moreš razumeti, lahko le čutiš. In če se ti to zgodi, se sprijazni da sreče, brez te osebe ne bo. Tvoje telo bo zavračalo vse ostale na krut način. In tu nimaš drugega, kot da se sprijazniš in prepustiš toku življenja. Ko spoznaš to osebo, nikoli ne boš več isti, ker v sebi veš, da je “ta prava” čeprav nočeš priznati, se je tvoje življenje spremenilo v trenutku, ko je vstopila v tvoje življenje.

To si sami delate, trpite zaradi svojih obsesivnih misli, ne zaradi realnih težav, bolečine. Kdor želi biti srečen, si to preprosto ustvari. Nekateri pa uživajo ob pajcanju v žalosti, mukah, sanjarjenju, hrepenrnju.. tudi če bi bile okoliščine popolne, ne bi naredili tega koraka, ker si ga v resnici ne želijo. Želijo trpeti. Prava ljubezen premaga vse ovire. Tole ni nobena ljubezen.