zvestoba
a) Kaj se zgodi, če ti tak partner v “odprti zvezi” zboli, če pridejo druge preizkušnje? Ga pustiš in zamenjaš z drugim fu*.frendom?
b) kako ti je lahko vseeno, da spi tvoj partner še z drugimi?
c) kako si naj otrok jemlje vzgled po starših, ko se mu je npr. mati dala dol z X moškimi? Bo tak kasneje spoštoval svojo mater, ko pride v najstniško obdobje in kasneje, če kaj pricurlja na dan, kako živita njun oče in mati – ker otrok itak čuti, kaj se dogaja v zvezi. Kako tu naj v takšni družini najde neko oporo, varnost?
d) Kako to, da nisi prav nič ljubosumen, če se ti npr. žena daje dol z drugimi? To je potem čisti “biznis” brez čustev, pogodba, ker je ne moreš imeti rad.[/quote]
Ah, maži, ti maš čist pomešane pojme. resna odprta veza ni isto kot f.frend. In v končni fazi, kaj ima otroka brigat, s kom se njegova starša dol dajata in kolikokrat seksata med sabo? Če pa otrok vidi odtujenost med staršema, pa ima gotovo slabšo popotnico od tistega, kjer je odnos med staršema ljubeč, odkrit, pa čeprav to pomeni, da imata odprto vezo.
Če si pač ljubosumen, se odprte veze ne greš, logično. Kot se ne greš 3-čka in ostalega, če si ljubosumne vrste. Vsak si postelje tako, da dobro spi. Če se tebi zdi, da indijski guru slabo spi na žebljih, še ne pomeni, da njemu ni udobno 😉
a) Kaj se zgodi, če ti tak partner v “odprti zvezi” zboli, če pridejo druge preizkušnje? Ga pustiš in zamenjaš z drugim fu*.frendom?
b) kako ti je lahko vseeno, da spi tvoj partner še z drugimi?
c) kako si naj otrok jemlje vzgled po starših, ko se mu je npr. mati dala dol z X moškimi? Bo tak kasneje spoštoval svojo mater, ko pride v najstniško obdobje in kasneje, če kaj pricurlja na dan, kako živita njun oče in mati – ker otrok itak čuti, kaj se dogaja v zvezi. Kako tu naj v takšni družini najde neko oporo, varnost?
d) Kako to, da nisi prav nič ljubosumen, če se ti npr. žena daje dol z drugimi? To je potem čisti “biznis” brez čustev, pogodba, ker je ne moreš imeti rad.[/quote]
Ah, maži, ti maš čist pomešane pojme. resna odprta veza ni isto kot f.frend. In v končni fazi, kaj ima otroka brigat, s kom se njegova starša dol dajata in kolikokrat seksata med sabo? Če pa otrok vidi odtujenost med staršema, pa ima gotovo slabšo popotnico od tistega, kjer je odnos med staršema ljubeč, odkrit, pa čeprav to pomeni, da imata odprto vezo.
Če si pač ljubosumen, se odprte veze ne greš, logično. Kot se ne greš 3-čka in ostalega, če si ljubosumne vrste. Vsak si postelje tako, da dobro spi. Če se tebi zdi, da indijski guru slabo spi na žebljih, še ne pomeni, da njemu ni udobno ;)[/quote]
Vsakemu svoje, jaz v sanjah ne bi imel ženske, ki bi se kavs* z drugimi, ker si zaslužim boljše. 🙂
Ne neko “ženškim krampom” 😀 z resnim čustvenim deficidom, ki bi ji pomenil en drek.
Da bi mi drugi popravljali punco, lepo te prosim, zakaj bi potem živel z njo, če bi naju povezovala samo ena stvar, to je seks?
Se mi je kar zdelo, da boš z veseljem pograbil. Obstaja pa še nekaj, čemur se reče zvestoba samemu sebi. Meni to med drugim pomeni, da ne iščeš izgovorov in opravičil za to, da počneš nekaj, za kar veš, da ni prav.
Najtežje je biti prepuščen samemu sebi in najlaže je sledit nekim zunanjim, vsiljenim, normativnim pravilom kot ovca.
Vse te razne odprte veze in seksfrendi so le posledica tega, da ne znamo in ne zmoremo ustvariti prijetnega in iskrenega odnosa.
In da se človek zaščiti pred bolečino in prevaro, si na takšen način prepreči, da bi sploh lahko bil prevaran.
Ravno v teh primerih se gre za sledenje družbenim normativom, saj nas družbeni normativi silijo v takšne odprte veze.
Saj je uspešna in srečna veza le še bolj neka izjema, kot pa pravilo.
Ja že, ampak vzela si jih iz konteksta. Mogoče pa res ta stavek tja niti ne paše, ker nekdo ki nima potrebe, da bi vmešaval tretjo osebo v odnos, niti nima karkoli tvegat, ker do tega niti ne pride. 🙂
Ponovno me preseneča, od kod takšno zagrenjeno svetobolje v besedah človeka, ki je po lastnih besedah v srečni zvezi. od tebe bi pričakoval, če si v zvezi srečen, da tudi drugim želiš srečo. ne gelde na to, da oni srečo doživljajo na drugačen način, kot ti.
Če ti po lastnih besedah zmoreš iskren in odprt odnos, potem v končni fazi sploh ne razumem, zakaj te toliko skrbi za druge.
Razumen človek naj bi bil zmožen razumeti, da si ljudje zadovoljstvo predstavljajo na različne načine. In da, akr je dobro za njega, ni nujno dobro za koga drugega.[/quote]
Mogoče pa moder človek ve, da so ostala zadovoljstva le izgovor oziroma le slaba tolažba, ker ne dosegajo nekaj več, kar v resnici pripada vsakemu. Ne vem, mogoče, ugibam. 🙂
Zakaj misliš, da bi karkoli grabil in celo z veseljem? Kar kadarkoli skušam povedat v takih temah je, da te stvari večinoma niso tako enostavne kot si jih večina želi razlagat. Zakaj želje po poenostavljanju pa je spet poglavje zase o katerem bi verjetno lahko kar novo temo odprli.
Prepričan sem, da se večina čustvenih in seksualnih prevar zgodi zaradi nezadovoljstva v zvezah in to obojestranskega. Varat pa začne tisti, ki se mu za to ponudi še priložnost, katere ponavadi sam niti ne išče. Zato je omenjanje opravičil in izgovorov tu popolnoma brezpredmetno. Če do prevare enake vrste ne pride še na drugi strani, ima torej večinoma bolj malo opraviti z načeli.
Saj nima smisla nikogar prepričevat. Niti se tega ne da. Vsak mora prit do svojih spoznanj sam. Kdor ne verjame, tako ne bo videl entuzijazma nikjer, kdor pa verjame, pa ga bo našel tudi v “kritiki”.
Zame pa je prevara to, če nekoga prevaraš oz. z namernimi dejanji puščaš v zmoti ali prevari.
Da drugi misli, da si mu zvest, pa to nisi. Da mu lažeš in se sprenevedaš….Da drugi misli, da ga imaš rad, pa ga v resnici nimaš.
Če pa oba vesta, da ni več ljubezni, potem pa nista prevarana, ampak le priča dejanskemu stanju in resnici, kakršna že pač je.[/quote]
Le redko se zgodi, da bi bila oba le priča dejanskemu stanju in resnici. In le redko sta v takih primerih sposobna ohranjati spoštovanje drug do drugega. In le redko izrečeta, kakšno je njuno dejansko stanje – oba mečeta pesek v oči sebi in drug drugemu. Pa kje je tu zvestoba samemu sebi?
In če potem eden ali oba iščeta uteho zunaj zakona, ne da bi to drug drugemu eksplicitno tudi povedala, varata. In kakšen smisel ima potem vse skupaj?
Oziroma, kakšen smisel ima biti v takšnem dejanskem stanju, pa če je še tako iskreno? Ravno zato ne verjamem, da je kdaj tu na delu iskrenost, ampak vse kaj drugega.[/quote]
Spraševala si, kaj komu pomeni zvestoba. Zdaj pa mešaš zraven smisel takšne veze…Seveda nima smisla vztrajati v takšnem odnosu, vendar to ni bil predmet tvojega vprašanja.
Ti pač nisi vztrajala, s čimer ni nič narobe…
Pa vzemimo za primer nekoga, ki vztraja, pa čeprav oba vesta ,da ljubezni ni več…In ker ni več ljubezen razlog, vztrajata zaradi drugih razlogov…Na primer otrok, drugih ljudi, financ, seksa….Nek razlog sigurno je in ponavadi oba vesta za ta razlog. Zato to ni varanje. Kvečjemu so prevarani drugi, ki mislijo, da je z njima vse v redu in se imata rada..V resnici se pa ne.
Prav tako ne vem, zakaj bi bil takšen odnos manjvreden, kot pa recimo odprta veza in sexfrendi ?
V odprti veza ali sexfrenda sta prav tako dva skupaj le zaradi seksa, pa čeprav med njima ni ljubezni.
Razlika je le v tem, da v enem primeru dva živita skupaj..V drugem pa se vidita recimo dvakrat na teden….
Zato zame odprta veza ni nobena nadgradnja ali napredek, ampak le kompromis. Je posledica slabih izkušenj v običajnih odnosih.
Kot sem že napisal, je to le posledica slabih izkušenj, ne pa primarna in resnična zadovoljitev naše potrebe po intimnosti.
Tako kot v mrtvem odnosu ni ljubezni, tako je ni v odprti vezi. V obeh primerih se ne moremo čisto odpreti in zaupati, kar bi zadovoljilo naše čustvene potrebe v vsej širini.
V obeh primerih zveza temelji le na seksu (ali pa vsaj v odprti vezi), zato je takšen odnos le površinski.
Spider…Ti tudi ne izžarevaš nekega entuzijazma, pa čeprav trdiš, da si srečno samski. 🙂
Nekdo, ki gre v resno vezo, se vsaj trudi predelati svoje travme in graditi lep odnos..Kdor pa ostaja samski, pa se niti ni pripravljen ali pa nima toliko poguma, da bi se soočil s sabo in spoznal kdo je.
Ravno s tem, ko bi šel takšen človek v vezo, bi presegel družbene vzorce, ki so mu jih drugi vcepili. Zato, kar je naša primarna potreba, da smo ljubljeni in v sebi srečni.
Zato je lažje biti samski….Vsak pa ve pri sebi, kaj mu je pomembno.
Razumem, da te resna veza ne zadovoljuje, kar se vidi po tem, da ob sami besedi dobivaš le negativne asociacije in potem pišeš (pa Ferbčna) takšne primere, kjer ni zaupanja, pa ni ljubezni, pa ženska le drži noge narazen, pa čeprav tega ne želi….Zakaj si jemati vzor po slabih ? Zaradi tolažbe ?
Zato sklepam, da si želiš resne in zadovoljne veze, le tega zaenkrat ne znaš realizirati.
Zveza, o kateri govoriš, se je začela na popolnoma drugačnih temeljih (no, naj bi se, čeprav se večkrat sprašujem v takih primerih, če se tudi je) kot stoji sedaj in ne, ponavadi vsaj enemu ni jasno, da prvotnih temeljev ni več, ker si tega zakonci jasno ne povedo oz. tega ne pove tisti, ki zvezo vidi le še takšno (ali pa tega ni sposoben priznati niti sebi). Torej že tu šepa iskrenost in že tu lahko govorimo o ene vrste prevari.
Prav v tem pa je seksfrendovstvo toliko bolj iskreno, saj so pravila igre ves čas jasna obema.
Meni se v takšnem razmerju ne zdi nič iskrenega, razen morda to, da si povesta iz katerih razlogov se srečujeta ter da nikoli iz te moke ne bo kruha:).[/quote]
Ali ni to že dovolj glede na vrsto razmerja?[/quote]
Zame ne…pogrešala bi recimo pogovarjanje…iskreno, o vsem:). Če z nekom sexaš (beri se ne ljubiš), potem se mu ne odpreš tako kot bi se sicer:).
No ja. V seksfrendovstvu ena stran postavi pravila, druga se pa z njimi sprijazni. Bolj kot ne brez izjeme je tako. (Tiste izjeme so Spiderjeve “odprte veze”).
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]
[sup]france balantič [/sup] Forum je zaprt za komentiranje.