ŽN in A.
Žogica, sem kar novo temo odprla, kje je že prejšnja… Tile praznični dnevi so hudir, toliko obveznosti bi rada stlačila vanje, da mi seveda zmanjka časa za vse, včasih celo za forum! Ja, naš A. bo imel februarja dve leti, tako da zna in zmore že precej, tudi kar ni treba. Mi smo se že privadili, čeprav moja mami še zdaj ni prišla k sebi, po eni mirni in ubogljivi vnukinji zdaj tak tornado. Zanimivo je opazovati, kako presenečeni so ljudje brez otrok ali starši bolj mirnih, ko naš mimogrede kaj ušpiči in se zraven prav sladko smeji. Midva se trudiva držati vse skupaj v mejah normale, a nama včasih uide smeh.
Veš, z likanjem tudi jaz pretiravam, likam vse, kar tvoja sestra, pa še kaj. Enostavno ne morem dat v omaro nezlikano… Ker v likanju pravzaprav skoraj uživam, ni prehudo. Ampak danes kar paše, ko me ne čaka kup cunj!
Tale zgodba o vaših izkušnjah pri kupovanju hiške je pa neverjetna! Kaj vse si upajo! Tolaži se z najino zgodbo: osem let sva zavračala idejo, da bi kupila svoje stanovanje, kaj šele hišo, ali da bi zidala – pha, brezveze! Januarja lani sva se odločila, da gremo na svoje, pogledala eno samo stanovanje v 2-stanovanjski hiši, konec februarja podpisala pogodbo in 8. aprila smo se vselili – 130 m2, klet, garaža in VRT! Vse to v središču najinega mesta, v mirnem delu, dve ulici od mojih staršev, v sosednji ulici moja pisarna – vidiš, čudeži SE dogajajo!
Živjo!
Ja, ravno ugotavljam, da tudi jaz nisem uspela postoriti vse, kar sem si zadala za tale dopust. No, ampak zaradi tega vseeno nisem slabe volje… Moram pa priznati, da mi je naš malček dodobra izpraznil baterije. Zadnje 3, 4 dni je sploh pestro… Se na trenutke zalotim, ko sploh več ne vem, ali naj se smejem, ali naj se kar zaprem v kopalnico in štejem… Pogrešam vrtec, priznam! :))
Če je vaš malček februarski, je pa potem ribica po horoskopu. Ali še vodnar? Če je ribica… Je potem rojen v enakem znamenju kot jaz. Naš je pa škorpijonček. In lahko si misliš, da sva si izredno podobna. Najhuje pa je, ko mi kakšno njegovo obnašanje tudi slučajno ni všeč, pa vem, da reagira popolnoma isto, kot bi jaz. Ja, potem pa se je za zamisliti… :)) Ali pa, ko se dajava, kateri je bolj trmast. Še kako bi včasih popustila, zaradi ljubega miru, pa vem, da moram vztrajati in biti dosledna. Ker drugače bi me njegove fore po mojem kaj hitro spodkopale… :)) To bi bil srečen…
Hiška pa… Jah, zdaj nič ne iščeva. No, jaz že gledam oglase in to, ampak na oglede ne hodiva. Nekako bomo verjetno še kar statični v tem stanovanju. Vse skupaj nama je požrlo ogromno energije in volje. Obenem pa upam, da se bo naenkrat pokazala kakšna dobra partija. Pa bomo takrat bolj zagrabili. Vsekakor pa bi šla rada ven iz Ljubljane predno bi šel mali v šolo. Sem pri nečaku imela možnost videti, kako je reagiral vsakič, ko je menjal okolje (no, oni so se selili kar 4x v 9ih letih), pa mi videno ni bilo všeč. In zato bi svojemu sinku to rada prihranila. Če se bo le dalo.
Sem pa vesela, da ste tako kmalu našli svoj dom. Sliši se skoraj neverjetno. Je pa verjetno lažje, če je to v “tvojem” kraju. Si tudi bolj na tekočem in lažje ujameš kakšno dobro varianto. No, midva imava sicer apetite po “njegovem” okolišu, samo je še vedno tako blizu Ljubljane, da cene letijo v nebo. Dobesedno… :(( Ampak tvoja zgodba mi je dala še dodatnega elana! :)))
Bom nehala klobasati… Ti pa ob koncu pošilajm en lep pozdrav. In še posebno malemu A. en veliiiiiiiik objem. :)))
Forum je zaprt za komentiranje.