Življenje pri partnerju doma
Naj te bo sram! Ti mestni ljudje, ki po tvojem samo po kavicah hodijo, so pošteno pljunili v roke in si na kredit kupili svoja stanovanja. Nič jim ni padlo z neba!
Ti, ki pa se boš samo s kufrom in diplomo (ki vprašanje koliko je uporabna) vselila v tujo hišo, kjer je že stanovanje urejeno in to brez, da bi se tebi oznojile gate, si drzneš govoriti o teh ljudeh kot o brezdelnežih?
Živc mi dvignejo take frajle, ki sadijo rožice po tujih dvoriščih in zaničujejo ljudi, ki so se za 30 let zapufali, da si sami nekaj ustvarijo. In se pri tem počutijo še večvredne.[/quote]
Pod tole se lahko samo podpišem.
Ni rečeno, da bo imela besedo, če bo financirala v to hišo, ker tašča in njen fant rada odločata po svoje. Verjetno se bo počutila, kot si se ti pri tašči. In ravno to avtorico skrbi.[/quote]
Jaz sem bila pri tašči gostja zavestno in nisem imela težav s tem.
Pri ustvarjanju doma in financiranju, pa ne bo problem v tašči, ampak fantu – kolikor bo on popustil njenim željam, toliko bo dobila. Fanta pa menda pozna, koliko se je pripravljen prilagajat in sklepat kompromise.
Lej po eni strani praviš, da bo to začasno, da imata itak namen zidati. Se pravi, da naj tvoje sanje o lepi Beli ograji ter vrtu ostanejo do takrat. Ko boš imela otroke in službo itak ne bo časa niti za vrt niti za posedanje, tako da si lahko še vesela, da to rihta nekdo drug. Jaz sem se začela počutiti, da je to moj dom ko sem rodila prvega otroka se pravi po treh letih.
Ni rečeno, da bo imela besedo, če bo financirala v to hišo, ker tašča in njen fant rada odločata po svoje. Verjetno se bo počutila, kot si se ti pri tašči. In ravno to avtorico skrbi.[/quote]
Jaz sem bila pri tašči gostja zavestno in nisem imela težav s tem.
Pri ustvarjanju doma in financiranju, pa ne bo problem v tašči, ampak fantu – kolikor bo on popustil njenim željam, toliko bo dobila. Fanta pa menda pozna, koliko se je pripravljen prilagajat in sklepat kompromise.[/quote]
Mislim, da je že dobila odgovore na svoje vprašanje.
Glavni problem je tu odnos med avtorico in njenim partnerjem, ker je on stvari navajen urejat skupaj z mamo in si predstavlja, da bo to tako ostalo tudi, če se avtorica k njemu priseli in si onadva ustvarita svojo družino.
Ograja je tu pokazatelj tega, kako bo njihovo sobivanje potekalo.
Nima to veze z denarjem ali lastništvom, problem je v tem, da si na tak način avtorica in njen partner ne bosta ustvarila svoje družine, ampak se bo avtorica primožila v družino partnerjevih staršev.
midva sva imela možnost živeti pri tastu in tašči, pa sva raje šla v garsonjero. Sedaj uživava v lastni hiši (vmes seveda menjala stanovanja) in urejava kot sama hočeva. Imam pa belo leseno ograjo in sem si jo tudi morala izboriti, ker mož ni hotel :), on bi plastično, da bi bil mir pred štrihanjem.
Samostojna pot do lastne nepremičnine ni lahka, je pa za dušni mir in osebno zadovoljstvo neprecenljiva.
Če bi bila na tvojem mestu, bi bilo stanovanje pri tašči samo začetna nujna pot, potem pa lastna nepremičnina
Jaz te popolnoma razumem. Pred 20 leti sva se z mozem preselila k njegovim. Imamo locen vhod, tasca ne more priti k nam skozi hiso. Imamo loceno gospodinjstvo. Teraso imava midva za hiso, tasca spredaj. Ze 20 let sedi pri odgrnjeni zavesi pri oknu in spremlja kaj prinesem v hiso, koliko vreck iz trgovine, kaksne roze imam na svoji terasi, ko imamo obisk in smo zunaj na terasi pride okoli hise, pod pretvezo da jo zanima kaksno vreme bo, kaksni oblaki se pripravljajo. Ko so bili otroci majhni in ne k nam prisel na obisk kdo z majhnimi otroci je po telefonu klicala gor k nam ce se selimo, da smo tako glasni…Po pravici povedano mi gre to zelo na zivce. Ce imas moznost pojdi drugam. Saj lahko gresta tudi v najem v hiso.
Odkrito povedano ti je težko kaj pametnega povedati in svetovati. Mislim pa, da ne boš imela svojega vrta, bi bilo tudi kar malo hecno. Če pa sta oba s fantom rada zunaj in kaj delata, potem boš sigurno dobrodošla pri pomaganju, čiščenju, pa seveda tudi sajenju. Ampak na začetku ne, sigurno ženska ne bo vrta spremenila prvo leto po tvojih željah. Po malem, kot pač doma, sem pa tja kaj manjšega predlagaj, potrpežljivo. Če bi že živela v tisti hiši pa morda bi upoštevali tvoje želje glede ograje, saj bi verjetno bila prisotna pri njihovih pogovorih že od začetka. Če so se že iz praktičnosti odločili za železna vrata, jih sigurno ne bodo menjali v bela lesena na podlagi tvoje želje, ki zdaj nisi nič drugega kot samo punca njihovega fanta, ki sploh ne živi v hiši. Jaz sigurno ne dekoriram lastne bajte po željah kar enih ljudi tam zunaj, ne?
Veliko je odvisno, kakšen odnos boš vzpostavila do tašče, kakšna ženska je. Toliko ti bo potem pustila na vrtu delat in soustvarjat. Poskusi ji zlesti pod kožo kot prijateljica ali še bolje, kot hči. Počasi, ne preveč vsiljivo, da ne bo poštekala. Povprašaj jo za kaj, pa za nasvet jo vprašaj in se potem delaj, da je blazno pametna. To ljudem strašno godi in malo popustijo opreznost. Ko boš hotela kakšne svoje rože posadit na vrtu pojdi z njo v trgovino pa reci: o, poglej Zofija, kako lepe rože, so ti všeč? A nisi zadnjič ene take mi kazala v reklami, kako lepe so? Meni so tako zelo všeč, misliš, da bi lepo zgledale tam pod balkonom? Pa kar pusti vse skupaj, začni kaj drugega gledat, naj se odloči sama, ampak verjetno bo kupila tvoje rože ne da bi vedela. Minimalno vsaj te bo vključila v načrtovanje in kupovanje za ureditev vrta. In ko bosta sadili reci: ti lahko kaj pomagam? Tako ne bo imela občutka, da si si prilastila vrt. Da boš dobila gugalnico boš morda morala ljubeznivo prigovarjati kakšno leto ali dve. Je zelo tanka črta: stari ne vidijo radi, da mladi nič ne delajo v hiši in po vrtu, takoj obrekujejo da si lena pa ne vem kaj, hkrati pa tudi ne vidijo radi, da si preveč iniciativna, ker se ustrašijo, da boš kar prevzela vse skupaj in jih komandirala v lastni hiši. Pozabi pa, da boš tam živela, kot da je tvoje. To ne boš nikoli. Ne boš kar odkorakala v trgovino in privlekla domov gugalnice, se boš morala vse zmenit vnaprej, vključno z dizajnom gugalnice in kje bo stala in se boš morala tudi malo prilagoditi. Veliko pogovorov bo treba in dobre volje. Po mojem se vse da, če se hoče. Štej drobne zmage.
Najprej sva si kupila enosobno stanovanje. Ko sva tega odplačila, sva kupila trosobno. Znova se zapufala. Po odplačanih obrokih za stanovanje, sva kupila hišo. Že tretjič zapufala. Da ne govorim koliko sva v vse te nepremičnine vložila časa, denarja, dela,… V hiši zelo uživamo, ampak ograje si pa ne moremo privoščit, ker nimava denarja. zamisli se malo, kakšna je pot, da sam odločaš o barvah in materialih, ki so v tvojih primerim čisto neživljenskega pomena.
Toplo priporočam, pojdita magari v gasonjero. Ker staro in mlado ne gre skupaj. No, mogoče pri nekaterih gre. Slej, ko prej bodo nesoglasja, spori in bo to konec miru. Midva sva na svojem v bloku, imava dva otroka in si sama ustvarjava prihodnost, nič nam ni podarjeno. Avtorica, a res misliš, da v mestih samo kafetkamo??? Za tvojo informacijo sem nazadnje kavo pila zunaj (v gostilni) kakšnih 5 let nazaj, pa še to tudi ko sem jo pila pogosteje, je to bilo ene 3 krat na leto. V kinu nisva bila že prav toliko časa (5 let) . Raje si kavo privoščiva vsak dan doma, pogledava občasno prav tako doma kak film, ker ko enkrat imaš otroke je potrebno drugače razmišljat, še posebaj, če imaš kredit za stanovanje.
Ni mi žal in bi še enkrat šla na svoje 🙂
Sicer pa njegova izjava glede ograje, da že imajo načrte mi da mislit, da mogoče le ni tvoj “ta pravi”. Lahko bi drugače povedal ali pa najboljša možnost predlagal, da gresta na svoje.
Tebe pa res ne razumem. Zakaj se ne odseliš, če tako trpiš? Saj tudi ona vidi, da trpiš in da ti gre na živce že samo s tem, da diha nekje potiho v svoji kuhinji, kot ti greš mimo (njenega) okna in verjetno se ji že leta smešno zdi, zakaj ne greš na svoje, ko si pa taka frajerka.
Mimogrede, a misliš, da v bloku te pa nihče ne gleda, pa tvoje vrečke? Tam pa ne en par oči, amapak ene pet do deset parov oči stalno špega, kdo kam s kom kje kdaj zakaj.
Nekdo, ki od rojstva živi v hiši, pač le te nikoli ne bo zamenjal za blok. Tisti, ki ste v bloku, tega seveda ne morete razumeti.[/quote]
Daj, ne pametuj.
70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nasih starsev je prislo iz vasi v mesta delat. Mislis da so pred 40+ leti na vasi ziveli v blokih? In da so jim v mestih dali hise?
Nekdo, ki od rojstva živi v hiši, pač le te nikoli ne bo zamenjal za blok. Tisti, ki ste v bloku, tega seveda ne morete razumeti.[/quote]
Govori zase. Živela sem v hiši z ogromno svojo sobo, tri kopalnice, soba za goste, ogromen vrt z dveh strani čisto zaseben, da ni mogel nihče videti k nam, ogromno dvorišče, tri garaže, pomožni objekt s telovadnico. Parcela se nadaljuje s travniki in nato v gozd, tako da mi ni bilo treba niti povohati asfalta, da sem prišla v naravo … Mirni sosedje, tiha soseska, še grile so poredko kurili.
Pač živiš po svojih zmožnostih in če si ne moreš kupit hiše, greš v stanovanje. Ko preberem take omejene odgovore, sem prav vesela, da sem se očitno zmožna prilagodit. Kaj bi pa ti naredila, če bi se ti na lepem zgodilo življenje in bi se morala odpovedati hiši? A misliš, da bi se komu smilila, ker si kakor “že od rojstva v hiši in se ne bi mogla navadit na stanovanje?” Kako ste eni nedorasli, razvajeni in popolnoma neživljenjski.
Sem v stanovanju in bi me težko spravil spet v hišo. Mogoče majhno, z majhno parcelo, da je čim manj dela.
Nekdo, ki od rojstva živi v hiši, pač le te nikoli ne bo zamenjal za blok. Tisti, ki ste v bloku, tega seveda ne morete razumeti.[/quote]
Govori zase. Živela sem v hiši z ogromno svojo sobo, tri kopalnice, soba za goste, ogromen vrt z dveh strani čisto zaseben, da ni mogel nihče videti k nam, ogromno dvorišče, tri garaže, pomožni objekt s telovadnico. Parcela se nadaljuje s travniki in nato v gozd, tako da mi ni bilo treba niti povohati asfalta, da sem prišla v naravo … Mirni sosedje, tiha soseska, še grile so poredko kurili.
Pač živiš po svojih zmožnostih in če si ne moreš kupit hiše, greš v stanovanje. Ko preberem take omejene odgovore, sem prav vesela, da sem se očitno zmožna prilagodit. Kaj bi pa ti naredila, če bi se ti na lepem zgodilo življenje in bi se morala odpovedati hiši? A misliš, da bi se komu smilila, ker si kakor “že od rojstva v hiši in se ne bi mogla navadit na stanovanje?” Kako ste eni nedorasli, razvajeni in popolnoma neživljenjski.
Sem v stanovanju in bi me težko spravil spet v hišo. Mogoče majhno, z majhno parcelo, da je čim manj dela.[/quote]
Posplošujete. Nekateri imajo radi hiše, nekateri raje komfortnost stanovanja. Jaz sem rasla v hiši, nato dolgo živela v stanovanjih, si zelo želela hiše, zdaj imam hišo, madonca, ne vem, če bi se še enkrat odločila. Hiša zahteva veliko časa, dela, denarja, energije. Ampak ne posploševat. Veliko ljudi seveda je prišlo iz vasi v mesta in so bili srečni v blokih. In veliko jih je bilo takih, ki se nikoli niso navadili na to.
pa kaj se skoz kregate okrog bloka ali hiše, saj se prepirate v bistvu tisti, ki ste na istem.
Revca ne bi živela v bloku, se bo pa vselila v blok oz. večstanovanjsko hišo, kjer ravno tako ne bo mogla pisniti.
Razlika je, če živiš v enodružinski hiši na svojem ali v večstanovanjski zgradbi, po možnosti še s kupom sorodnikov zraven. To ni eno in isto in dajte si to vbiti v buče.
Ne, nisem se počutila tam doma.
Nič nisem smela po svoje spreminjati, četudi gor pri nama. Nisva smela delati posebnega vhoda za naju. Tudi notranja ločilna vrata si nisva smela dat naredit. ker je ona tako rekla. Dobro, sem to upoštevala.. ko pa se je začela umešavat v to, kako naj svojega novorojenčka hranim, preoblačim, kdaj ven peljem, kdaj dam spat, kdaj in kako… sem pa rekla da tu se pa njeno območje konča. ona lahko komandira glede svoje hiše, glede najinega otroka pa ne. in se je začela vedno bolj prerekat z menoj in sva si poiskala najemno stanovanje. Potem je pa jokala, kako ne moreta sama vzdrževati hiše. Jah, kaj naj … jaz pa pod njeno komando nisem hotela več živet. In najbolj žalostno je to, da trdi da je bila dobra tašča ;(.
Ne vem, avtorica, ampak predno se tja vseliš povprašaj če boš lahko imela kje svoj vrt in pač vse to.. boš videla reakcijo. In kar verjemi ji. Mislim, meni še zdaj ne gre v glav, zakaj nama ni dovolila, da si vsaj notri narediva ločen vhod. Vse je bilo odprto in me je to pač motilo. Ko je hodila non stop gor preverjat.. ni lepo tako živet.
Nekdo, ki od rojstva živi v hiši, pač le te nikoli ne bo zamenjal za blok. Tisti, ki ste v bloku, tega seveda ne morete razumeti.[/quote]
No, s tem se ne bi strinjala. Midva z možem sva oba prihajala iz hiš, pa nisva imela apetita po hiši v štartu, ker si je pač nisva mogla kupiti. 10 let sva živela v stanovanju, pa nisva imela travme zaradi tega, uživala sva na svojem, pa čeprav sprva na 25 kvadratih. Zdaj sva v hiši, ker se nama je pokazala priložnost in sva imela dovolj prihrankov za nakup, ni pa bila to najina življenjska želja. Če se nama finančno ne bi izšlo, se ne bi spuščala v to, predvsem pa se ne bi zadolžila za več kot 5 let. Je življenje preveč dragoceno.
Želim povedati to, da hišo zamenjaš za blok, če nimaš druge možnosti, tudi za naju ta opcija ostaja odprta za prihodnost, če nama v hiši ne bo več zneslo živeti.
Forum je zaprt za komentiranje.