Živimo v sistemu, ki dovoljuje vse kar ne smemo početi

Živimo v sistemu, kjer je dovoljeno vse kar nam srce in duša govorita, da se ne sme početi.

Z drugimi besedami, živimo v sistemu, kjer je legalno vse kar se ne sme početi, če hočemo srcu in duši dobro.

Sistem pa je celo tako padel-podel, da prepoveduje celo tisto, kar je prav, da se počne in stori.

Torej, tisti, ki ureja omenjeni sistem in ga poveličuje kakšen mislite, da je po srcu ali duši? kakšno srce in dušo ima?

Gremo še dlje:

Ne samo, da dovoljuje ampak celo zahteva, da počnemo kar nam srce in duša ne dovolita ali drugače ne priporočata početi.

Ker sistema ni in je navidezen pa njegovo neobstoječost, nepostojnost, neresničnost, resničnost udejanjajo, udejstvujejo ljudje, ki so zavedeni ali pa so tako mali, da so tako zlobni. Z drugimi besedami norci, katerih sistem ne prepozna kot norcev.

Benti, torej je nedovoljeno dovoljeno!

Lažno dovoljeno. Zavajajoče dovoljeno.

Z namenom, da bi čim več ljudi storilo tisto,kar se ne sme storiti in čim manj ljudi počelo ter storilo, kar bi bilo dobro, da storijo in počnejo.

Ne glej drugih! Glej sebe.  Poskusi biti čim boljši. “NE stori drugemu, kar ne želiš da bi drugi storil tebi!” In seveda kanček preventive. Ne padati na leporečje.  Evo, že skoraj popoln recept za srečno življenje 🙂

Moje mnenje je, da ljudje nasedamo nekim zgodbam, na podlagi katerih si ustvarimo pričakovanja, ki presegajo naše sposobnosti in zmožnosti.

Odgovornost za nesrečo vedno prelagamo na druge in usodo, za uspeh in srečo, pa jih pripišemo svoji iznajdljivosti in pameti.

Po moji oceni pa je največji problem družbe in posledično posameznika, da je le malokdo osebnostno toliko zrel in umen, da se umesti med ljudi in okolje, kjer je to kar je.

Ljudi ne uničujejo bolezni kot so rak, kovid, infarki, kapi…….pač pa njihova prepričanja, želje in strahovi.

Lažeš lahko vsem, le sebi ne.