Najdi forum

Splash Forum Arhiv Ženski in moški čvek živali, kot živa bitja

živali, kot živa bitja

Ljudje bodo zelo tezko zamenjali svoje misljenje in prehrano, saj so starsi veliki zagovorniki mesa in dokler bo ta serviran za jzno, se mu bo tezko upreti..govorim iz lastnih izkusenj, ceprav sem se pred kratkim odlocil da ne pojem niti grizljaja vec.

mene pa samo to zanima.
zadnjic je nek gospod rekel da kitajci tu v sloveniji tudi kuhajo pasji in meso morskih prasickov.je to res?

Kako morem primerjati zeljnato glavo in prašiča? Popolnoma na enak način, kot nekateri drugi primerjajo prašiča in človeka.

Zakaj ni okej, da jemo živali, je pa čisto okej, da jemo zeljnate glave, korenčke, krompir …? Zeljnata glava, korenček in krompir so živa bitja, ki ne morejo več živeti, če jim odsekamo glavo, izpulimo koren ali gomolj. To niso sadeži (kakor jabolko, breskev itd.), ampak njihovi vitalni deli.

Tudi bakterije, ki jih dnevno utapljamo v želodčni kislini, so žive. Tudi glive kvasovke, iz katerih nastajajo ljubka vegetarijanska peciva, so žive. Tudi insekti, ki umirajo zaradi uporabe škropiv, da vegetarijanec dobi lepo sočno jabolko ali dehteč kruhek, so živi. Tudi podgane, ki jih letno uničujemo, da ne prenašajo bolezni, so žive.

Torej? Kje bomo potegnili črto? Kje bomo rekli, sedaj pa dovolj, od tu navzgor je sveto, navzdol pa brez pravic? Pri piščančkih? Pri ribah? Pri insektih? Pri bakterijah? Pri zeljnatih glavah? In kakšna bo razlaga za to razmejitev?

Pri večini gre razmejitev ali pri človeku ali pa pri ribah. Nekje so ribe celo izvzete. Zato, ker revice ne morejo kričati in ker se človek z njihovo mrzlo površino težje indentificira kot s toplo.

Torej? Je bistvo vegetarijanstva ne v tem, da želim olajšati ali odpraviti trpljenje, temveč: da je kvaziljubitljstvo (ki se neha najkasneje pri komarjih) v bistvu pomilovanje samega sebe, ker mi gre tuljenje živali enostavno na živce? “Boli mene njihovo trpljenje, če so tiho ” filozofija?

Citronica, kaj pa ga ti kvasiš? prvo kot prvo, post je bil namenjem živalim, kot živim bitjem, ne pa vegetarijanstvu. Mogoče se bo tebi zdelo nerazumljivo, mogoče celo neverjetno, ampak obstajao ljudje, ki niti komarjev ne ubijajo, ker se mij živali smiljo. In si že slišala za biološko pridelovanje zelenjave in sadja, kjer ne smejo uporabljati nobene vrste škropiv?

Veš kakšna je dejanska razlika, če poješ zeljnato glavo ali pa če poješ zajca, kravo, ribo, itd? V tem, da rastline (zelenjava) ne trpijo, ko jim odtrgaš list (vsaj dokazano ni), pri živalih pa je dokazano, da trpijo, ko jim razparajo trebuh in potegnejo ven drobovje, medtem ko so še žive.
Razlika je tudi v tem, kako živijo rastline in živali do smrti. Dvomim, da rastlino fajn pretepejo, ker mislijo, da adrenalin naredi boljše meso….

Edith, a pogledava, kakšne pa ti kvasiš?

Prvo kot prvo: udvodni post je bil namenjen temu, da se pove mnenje o pravicah živali, debata pa se je razvila v smer, da so edini pravičniki samo tisti, ki živali sploh ne jejo. Torej je bil moj post o vegatarijanstvu popolnoma na mestu.

Drugo kot drugo: ekološka pridelava je tako minimalna, da se o njej ne splača govoriti in eko kmetje komaj živijo – vem iz prve roke, ker je sosedov sin eko kmet. Še zmeraj je 99% vsega sadja in zelenjave pridelanega s pesticidi in insekticidi. Tako po krivdi mesojedcev kot vegatarijancev, samo da se pasivnosti slednjih bolj čudim.

Tretje kot tretje: to, da rastline ne trpijo, je tvoje osebno mnenje. In tudi če ne – je mar pravica, da nekomu vzameš življenje, povezana s tem, ali kaj čuti ali ne? Tudi človek pod narkozo nič ne čuti.

Četrto kot četrto: svet ni črno-bel. Če osebno menim, da ljudje, ki jedo meso, niso nič slabši kot tisti, ki ga ne, še ne pomeni, da se mi zdi mučenje živali (ala bedarije o adrenalinu in prisilno hranjenje ali kruto ubijanje)opravičljivo. Vendar izboljšanja položaja za živali ne bodo dosegli s formuskim pričkanjem, temveč s podpiranjem tistih, ki lahko kaj spremenijo.

Še nekaj, mogoče malo izven konteksta, ampak vseeno sodi sem, je pa iz enega drugega foruma

Testiranje na živalih se je začelo že desetletja nazaj, natančneje leta 1933. Na živalih se preizkuša poleg zdravil tudi kozmetična sredstva in pripomočke, pa tudi čistila, praške in podobne zadeve za uporabo v gospodinjstvu in še kje. Vsako leto milijone živali po svetu najprej trpi hude bolečine in nato umre v laboratorijih, da bi se potrdila zanesljivost in učinkovitost omenjenih izdelkov. Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.

Na živalih testirajo najrazličnejše stvari; od osnovnih kozmetičnih sestavin, ki jih je približno 8000, pa do senčil za veke, maskar in mil, agresivnih gospodinjskih čistil, polirnih voskov za
pohištvo…
Uporabljajo vse vrste živali: podgane, zajčke, morske prašičke ter celo pse in mačke.

In kako se ti testi izvajajo? Za različne izdelke različno. Pa začnimo kar po vrsti…..

Testiranje smrtne doze: ta test se izvaja že od daljnega leta 1927! Substanco, ki jo je treba testirati, na silo vlijejo ali celo »napumpajo« grla in želodce živali. To pogosto povzroči smrt že zaradi poškodbe grla ali želodca s cevmi, ki jih rinejo živali do želodca, ali dejansko zaradi
smrtne doze. Druga varianta je, da jim smrtonosne substance z injekcijami vbrizgajo pod kožo, v žilo ipd. in nato opazujejo kako in koliko časa žival trpi, preden se reši… Pogosto pa se te substance nanašajo tudi v oči živali, analno ali vaginalno odprtino, ali pa jih prisilijo vdihovati skozi pritrjeno masko. Količine, ki jih pri tem uporabljajo so pogosto tako visoke, da nimajo nobene povezave z realnostjo in zato tudi ne dajo nobenih uporabnih rezultatov. Reakcije živali so krči, bruhanje, driska, paraliza,krvavenje iz oči, nosu, ust in zadnjične odprtine. Ti testi pa lahko trajajo tudi po 3 mesece in dlje! Pri dolgotrajnem testiranju pa živali na omenjene načine dnevno zastrupljajo in takšno mučenje traja tudi po 2 leti!!! Seveda se ne uporablja nobenih sredstev proti bolečinam, saj bi to lahko motilo rezultate!!!

Poleg vsega tega pa ti testi niso zanesljivi. Človek ni žival in njegovo telo drugače reagira. Zato so tudi bile razne afere z nekaterimi zdravili, ki so kljub temu, da so bila neštetokrat testirana na živalih, imela hude stranske učinke in so pustila nepopravljive posledice pri ljudeh. Smrtna doza je tudi pri živali odvisna od večih dejavnikov: od vrste živali, spola, starosti, načina prehranjevanja, letnega časa in načina testiranja, pa še mnogih drugih. Npr. nikotin je za človeka smrten v dozi 0,9mg/kg, pri podganah pa kar 53mg/kg!

Alternative za te krutosti seveda obstajajo; računalniška simulacija, vzgojitev tkiva iz nekaj odvzetih celic, na katerem se potem lahko testira…

Testiranje oko dražečih snovi: ta metoda je v uporabi že več kot 4 desetletja. Pri teh testih se 100 mililitrov snovi v obliki tekočine, granul ali praškov vsujejo v oči poskusnih živali, ponavadi zajčkov. Le-ti so imobilizirani, da ne morejo pobegniti ali se premikati in si pri tovrstnih poskusih ne malokateri celo zlomi tilnik. Oči imajo prisilno odprte s sponkami. Ko jim nanesejo te škodljive substance živali tulijo od bolečin, »znanstveniki« pa opazujejo, kako in koliko časa jim oči propadajo. To »opazovanje« traja tudi do tri tedne, intervalno pa se beleži stanje oči v propadanju. Zajčki so pri tem seveda pri polni zavesti in tudi ne dobijo nobenih sredstev proti bolečinam, saj naj bi to »motilo« potek in rezultate testov. Posledice, ki jim jih to mučenje pusti so močno zatekanje vek, vnetje šarenice, gnojenje ali razjeda oči, krvavenje in oslepitev.
Tudi rezultati teh testov niso zanesljivi, saj je človeško oko povsem drugačno od zajčjega. Nezanesljivost so potrdile tudi naknadno opravljene študije: primerjali so reakcijo človeškega očesa pri naključnem stiku z dražečo snovjo in rezultate teh testov. Razlike med reakcijami ljudi in zajcev so bile kar 250-kratne! Po končanih testih te zajce ubijejo in jih
uporabijo za nadaljnje teste.

Poleg tega ti testi NE ščitijo uporabnikov, temveč proizvajalce. Dejstvo, da bo zajec oslepel v 72 urah po tem, ko so mu v oči nanesli šampon proti prhljaju, ne pomaga nikomur. Že tako vsi vemo, da se takšnih stvari ne daje v oči, poleg tega pa v primeru, da snov slučajno tja zaide, jo takoj speremo z vodo in poiščemo zdravniško pomoč. Nihče je ne bo kar pustil v očeh in trpel hudih bolečin!

Čedalje več podjetij se odloča za manj kruto in zanesljivejšo metodo testiranja dražečih snovi; s prostovoljci, vzgojenimi tkivi, roženicami iz »bank oči« Ti testi so seveda tudi mnogo bolj zanesljivi.

Testiranje dražečih substanc na koži: za te poizkuse ponavadi uporabljajo zajčke, opice ali morske prašičke. Dražečo snov nanesejo na obrito ali pogosto celo namenoma poškodovano kožo. Rezultati so razdraženost in rdečica kože, razžiranje kože, izpuščaji in zatekanje. Testne živali so pri tem imobilizirane v napravah, ki jim preprečujejo pobeg, medtem ko jim »znanstveniki« znova in znova nanašajo snovi, ki jim razžirajo in žgejo kožo.

Ker pa je njihova koža drugačna, ti testi niso zanesljivi, saj njihova koža reagira le omejeno in ni mogoče opaziti razlik med rahlo in možno iritacijo. Kar pa seveda ne pomeni, da zato pri tem kaj manj trpijo!!! Poleg tega so tudi tu razlike med posameznimi vrstami živali: pri testiranju šampona proti prhljaju so zajčki reagirali zelo močno, medtem ko so pavijani komaj opazno. Alternativa je testiranje na vzgojeni koži, kar bi dalo tudi zanesljive rezultate.
Koliko snov penetrira v kožo: ti testi se uporabljajo zato, da se ugotovi, ali lahko snov prodre tako globoko, da preide v krvni obtok in s tem v celotno telo. Izvaja se tako kot prej opisani test, nezanesljivost pa je tudi tu zelo visoka, saj je razlika absorbcije snovi kar 5-kratna med posameznimi vrstami živali in človeka.

Testiranje na alergije: testira se verjetnost nastanka alergije. Teh testov je kar 15 vrst in za vsakega je potrebnih kar 20 do 40 živali!!! Snov se večkrat zaporedoma nanese na golo ali celo poškodovano kožo, ponavadi v nekajkrat previsokih dozah, da bi sploh lahko dobili realno oceno. Poleg tega seveda tudi tu obstajajo velike razlike med reakcijami različnih vrst živali in človekom.

Fototoksičnost in fotosenzibilnost: gre za testiranje reakcij kože na kemikalije pod vplivom UV žarkov in svetlobe. Morski prašički, miške, podgane in zajčki so najpogostejše žrtve teh testov. Dražečo snov nanesejo na obrito kožo. Rezultati so razdraženost in rdečica kože, razžiranje kože, izpuščaji in zatekanje. Poleg tega, da je reakcija na koži vsake živali in človeka drugačna, ti rezultati tudi niso priznani po mednarodnih standardih. Zakaj bi jih torej sploh izvajali?

Rakotvornost: testi se običajno izvajajo nad podganami in miškami. Pa ne zato, ker bi se na takšne snovi odzivale podobno, kot človek, ampak zato, ker so praktične: majhne in poceni. Te rakotvorne snovi se jim nanaša povsod: na kožo, pod kožo, v telo… Vrednost teh testov je zelo omejena, ker se tudi tu uporabljajo previsoke doze, da bi lahko dobili realno oceno, poleg tega pa traja kar nekaj časa, da se rak razvije. Razlike med reakcijami teh živali in človeka pa so bile ene največjih, saj so bili rezultati testov na živalih podobni reakcijam človeka v le 37% primerov!

Vpliv na reprodukcijske sposobnosti: snovi, ki se uporabljajo le na kožo in skoraj ni možnosti, da bi bile oralno zaužite v večjih količinah, sploh ne bi bilo treba testirati.

Testiranje, ali lahko neka snov vpliva na pohabljenost potomcev: ti testi so zelo dragi, dolgotrajni in nezanesljivi. Npr. neka snov povzroči prirojeno pohabljenost pri človeku že v koncentraciji 0,5mg /kg telesne teže, pri zajcih pa 30mg/kg! Poleg tega aspirin povzroča deformiranost pri podganah, miših, mačkah, psih in opicah, pri človeku pa ne.

Testiranje učinkovitosti končnega proizvoda: v veliki večini primerov se da učinkovitost končnega proizvoda ugotoviti na podlagi testov posamičnih sestavin, ki jih vsebuje. Kar štiri evropske države so takšno testiranje prepovedale, in sicer Nemčija, Švica, Nizozemska in Velika Britanija.

ALTERNATIVNE METODE

Za vsa ta mučenja nebogljenih živali pa seveda obstajajo alternativne metode. Te metode so zelo učinkovite in zanesljive tako za testiranje kozmetičnih proizvodov, kot tudi gospodinjskih, pa tudi za ostala testiranja in poizkuse. Poleg tega pa so ponavadi tudi kratkotrajnejše in bistveno cenejše in tudi niso motene zaradi različnih rezultatov med različnimi vrstami živali in ostalih motečih dejavnikov. Če damo za primer poskuse v zvezi z rakom: testiranje na živali traja lahko tudi do 8 let, rezultati so zelo nezanesljivi in stane 400.000 ameriških dolarjev. Enak test z alternativnimi metodami pa se konča v nekaj dneh, rezultati, ki jih dobimo so natančni in stane le od 200 do 4.000 ameriških dolarjev! Te metode so in-vitro testi, računalniške simulacije, podatki iz že opravljenih testov (da se ne podvaja opravljanje testov), in s pomočjo prostovoljcev.

Tako je za testiranje oko dražečih snovi sprejeta metoda Eytex, pri kateri namesto nanosa škodljivih snovi živalim v prisilno odprte oči, vzgojijo potrebno tkivo na membrani in nanj nanesejo dražečo snov ter opazujejo spremembe. Poleg te so na voljo še nekatere druge, in vitro metode.

Za testiranje fotosenzibilnosti, stopnje absorbcije snovi v kožo in ostale teste na koži se uporabljajo metode Skintex, Corrositex, Testskin… uporaba kože z mrtvih ljudi in živali, vzgojena ali klonirana koža in ostala tkiva iz celičnih in drugih kultur, s pomočjo prostovoljcev…
Corrositex je in vitro metoda, pri kateri se uporabi beljakovinsko membrano, ki je narejena tako, da reagira kot človeýýka koža. Ta metoda da rezultate v samo nekaj urah in en test stane le 100 dolarjev.
Metodi Eytex in Skintex (skupaj imenovani tudi Irritation Assay System) se lahko uporabita za testiranje kar 5000 različnih snovi.
Potem pa imamo še računalniške in matematične simulacije, ki temeljijo na fizikalnih in kemičnih strukturah in lastnostih snovi. Te so zelo nazorne in natančne. Pa razne metode s področja molekularne biologije, biokemije… Skratka, možnosti ne zmanjka.

Tukaj pa je SEZNAM KOZMETIČNIH PODJETIJ, KI TESTIRAJO NA ŽIVALIH:

P&G je najhujši; v letu 1991 so naredili eno vrsto testov na 300 živalih, pri čemer so še obstajali podatki in sicer od testov na prostovoljcih!!! Na leto porabijo za teste kar 50 000 živali! Sem sodijo izdelki kot so:

– Clairol,
– Max Factor,
– Pantene,
– Old Spice,
– Oil of Olaz,
– Head&Shoulders,
– Sally
– Hansen,
– Ariel,
– Always,
– Pampers
– Ponds
– Fenjal
– Aquafresh
– Vaseline
– Colgate

Se pa ZELO TRUDIJO za odpravo testiranja na živalih in uporabo alternativnih metod:

– Palmolive;
– Coty
– Adidas,
– Davidoff,
– Joop!,
– Lancaster,
– Jil Sander
– Johnson&Johnson
– Penaten,
– Clean&Clear,
– Bebe,
– Carefree,
– Piz Buin
– L’oreal
– Biotherm,
– Garnier,
– Armani,
– Helena Rubinstein,
– Lancome,
– Vichy
– Coppertone
– Dr. Scholl’s

Unilever: Dove, Rexona, Axe, Impulse, Organics, Lux, Signal,
Cerruti,Calvin Klein, Valentino, Cutex, Elizabeth,Arden, Rimmel, Timotei, , Mentadent, Fiorucci, Aok

Playtex: Banana Boat, Veet

Henkel&Schwarzkopf: Poly, Taft, Gliss Kur, Schauma, Fa, , Persil
Diadermine, Vademecum,

LEK: Greenline
KRKA: Vitaskin
Neznano (niti Peta nima natančnih podatkov): Nina Ricci, Dior

In še PODJETJA, ki NE testirajo na živalih (+proizvodi): Alverde, Alterra, Almay, Amway, Avon (prvi, ki je skupaj z Revlonom že daljnega leta 1989 prenehal z vsemi poskusi na živalih!), Annemarie Borlind, Chanel, Clarins, Clinique, Collistar, Darphin, Decleor,Dermalogica, Dr. Hauschka, Estee Lauder, Fruit of the Earth, Guhl, Joico, L’occitane, Lush, Montagne Jeunesse, Matis, Maybelline, Murad, Neutrogena, Oriflame, Orlane, Revlon, Shiseido, St. Ives, Weleda, Wella, Yves Rocher, Beiersdorf: Juvena, Atrix, Nivea, Labello La Prairie, Eucerin, 8×4.

Moratorij na testiranje na živalih: Braun, Gillette,

Seveda je takšnih imen še veliko več, jaz sem izbrala le tiste, ki se dobijo pri nas, da ne bo preveč podatkov in s tem tudi zmede.

Iz vsega napisanega lahko torej potegnemo zaključek, da TESTIRANJE NA ŽIVALIH NI NITI POTREBNO NITI SPREJEMLJIVO gledano z etičnega, znanstvenega, zdravstvenega ali ekonomskega stališča. Le zakaj bi morala ta bitja tako trpeti, če imamo na voljo nešteto drugih metod, ki so bistveno hitrejše, zanesljivejše in celo cenejše? Skratka, opravičila NI.

In kaj lahko storimo, da se bodo zadeve premaknile?
1. Ne kupujmo izdelkov, ki so bili testirani na živalih! Torej bojkot izdelkov, testiranih na živalih!
2. Pišite podjetjem, ki testirajo na živalih in jim povejte, da ne boste kupovale njihovih izdelkov, dokler ne bodo prenehali s tem nepotrebnim krutim početjem. Najenostavnejše je preko maila. Ozaveščajte ljudi okoli sebe! Opozarjajte svoje prijatelje, znance in ostale ljudi … mnogi se žal ne zavedajo, kako to poteka in mislijo, da se ena nežna kremica nanese živali na kožo.

Sedaj pa še vparašanje:
A bi se bile pripravljene odpovedat (oz. zamenjat znamko) kozmetičnim izdelkom znanih firm, ki delajo poskuse na živalih?

Pa se vsi vi zeliščarji zavedate, da so rastline tudi živa bitja? Kako le morete…. Gnusite se mi. Kaj pa so rastline manj vredne od živali?

Jaz ližem kamne, moj jezik je postal strgalo. Alge vsebujejo izredno hranljive snovi. Da dobim še vse dodatne hranilne snovi, se včasih potopim v morje in precejam vodo, da ujamem kaj planktnona in s tem esencialne snovi živalskega izvora. Jaz nimam slabe vesti, saj jem bitja, ki so po sorodnih vezeh najdlje stran od mene.

ZAMISLITE se ljudje, kako vse naokrog pobijate sebi enake.

In poskusi!!!!!!!!!!!!! Raje vidim, da umre kakšen človek, kot da po nepotrebnem umrejo boge miške, ki so že celo življenje zaprte v škatlah in ne poznajo svobode, ne poznajo, kaj pomeni bežati pred ujedo, iskati hrano… Odvzeli so jim vso naravno vedenje…

Komu se da brat vaše dolge poste…kr neki.

Clovek je vsejedec, to je prvo neizpodbitno dejstvo. Drugo neizpodbitno dejstvo je, da smo mi pac se ena izmed zivali, pac cisto na vrhu prehranjevalne verige. In tretje neizpodbitno dejstvo je, da meso absolutno JE zdravo. Vprasaj zdravnike. 10% zensk v Sloveniji je slabokrvnih zaradi diet in vegetarianstva, kjer se pac nekvalitetno je, vecinoma samo zelenjavo in sadje. Ok, seveda se da tudi kot vegetarianec cisto lepo prezivet, ampak moras uzivat tudi razno obdelano sojo ipd., s katero nadomestis snovi, ki bi jih dobila z mesom. Pa vseeno mislim, da je meso bolj kvalitetna prehrana, kot neka soja.
Kakorkoli, dokler se za zival v casu zivljenja poskrbi kot je treba in se jo goji striktno za namene prehrane in ne za nek luksuz, kot ga je opisala popcorn, je to popolnoma normalno in prav nic eticno sporno. Ce pa imas ti probleme s tem pa ne sprasuj tega tukaj. Ocitno ne znas sprejemat tujih mnenj.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close