Ženske, koliko razkrijete svojim dobrim prijateljicam o sebi? Jaz tako..

Imam občutek, da ji gre na živce, če ji ne povem o svojih vsakodnevnih kiksih, mislih, težavicah, čeprav tudi ona pove kolikor sama hoče in nič več in tudi silim je ne v to.
Torej koliko zaupanja? Meni intimne stvari ni všeč razlagat. Občutek pa imam, da ona pričakuje, da bom govorila o čisto vsem.

Kaj pa ve poveste svojim dobrim prijateljicam ? O čem govorite z njimi? Kako daleč oz. koliko v detajle se spustite?

Tekom let in izkušenj sem se naučila, da prijateljicam ne zaupam nič takega, kar ne bi na glas povedala sredi ceste vsem.

Torej nič zaupnega, intimnega, pomembnega.

Vse. Zato so prijateljice in ne znanke, kolegice, mimoidoče;)

Ce svoji prijateljici ne mores mirno brez zadrzka povedati, o cem ne zelis govoriti, kaj je zate tabu tema in sveto,
ce prijateljica tega ne razume in se celo jezi,
potem to ni prava prijateljica.

Vsi mi imao skrivnosti, pac stvari, o katerih se sami neradi razmisljamo, kaj sele, da bi jih komu povedali.

Dobrim prijateljicam povem veliko, tudi o vsakdanjih kiksih, cudnih mislih in tezavicah, sem brutalno iskrena, dobro poznam svoje dobre in slabe plati, se ne sramujem slabih in ne povelicujem dobrih, pac sem kot sem in vem, da ima vsak od nas svoje pluse kot minuse.

Ljudje niso navajeni, da je kdo brutalno iskren o sebi, vecinoma ne vedo, ce se hecas ali mislis resno, cez cas pa vidim, da se lahko z marsicem tudi sami poistovetijo, ker vsi mi delujemo na nek podoben nacin.

Custva izrazam, jih tudi opisem, nimam s tem delom intimnosti tezav.
Tudi s seksualnimi temami se lahko spopadem, le da tu bolj na splosno povem, ne razlagam ravno poz in prijemevov z mozem v postelji.

Prijatelj je nekdo, do katerega si lahko iskren. A vedno zgolj in samo toliko, kolikor želiš sam. Kar prijatelj razume. In kar ni ovira, da se ne bi glede zaupnosti s teboj odločal drugače.

Jz sm jima povedala vse, ker sm jima zaupala, ker sm jima verjela. Potem sta mi obe hkrati zarili nož v hrbet s točno temi stvarmi, ki sem jima jih zaupala. Zakaj? Zato ker ni bilo po njuno. 

Zdaj dvomim, da bom še kdaj do koga tako odkrita. Iskreno sem ju imela za dobri prijateljici, roko bi dala v ogenj zanju. 

Skoraj nic. Parkrat se ze opekla.

Bolj sem starejsa, manj stvari povem. Sploh pa ko vidim, ko katera razlaga in razpreda o zakonu ali druzini  druge znanke ali prijateljice, potem vem, da bi jaz bila tud na tapeti. Tako da povem bolj ali manj samo osnovno.

Tudi v praksi drži rek: ženska ženski volkulja!