Žellim si otroka…
Si kdaj ostal lačen, da bi dal svoj otroku jest? Si kdaj bil žejen, da bi mu dal pit? Si kdaj pustil svoj omiljeni hobi, da bi bil s njim? Si kdaj delal nadure, da bi otroku nekaj privoščil? Si se odrekel dobre družbe, ali tv oddaje, da bi s otrokom šel na sprehod? Si kdaj utrujen, ali nenaspan, delal nekaj kaj otrok rabi, namesto da si šel spat?
To so praktični primeri, ko se otrok “naleze” občutka krivde, ker dobi občutek, da je on kriv, ker mora mati trpeti in se zaradi njega odrekati. Otrok tako postane materi v breme, ne pa v veselje.
A sploh kdo razmišlja kaj vse bi pretrpel ?
Verjamem, da nas razmere lahko pripeljejo v težavne razmere. A še vedno ne razmišljamo o tem, kaj vse bi pretrpeli za otroka, ampak o tem, kako se rešiti težav.
To so praktični primeri, ko se otrok “naleze” občutka krivde, ker dobi občutek, da je on kriv, ker mora mati trpeti in se zaradi njega odrekati. Otrok tako postane materi v breme, ne pa v veselje.
[/quote]
Res je, v kolikor mati otroku to ves čas sponaša in ga opominja, da je trpela ob tem. Imaš pa tudi take, ki se samo napačno izražajo in temu rečejo trpljenje samo zato, da nekaj poudarijo v debati. Zgoraj opisano so življenjske situacije, ki staršu ne smejo biti v breme, ampak v veselje.
To so praktični primeri, ko se otrok “naleze” občutka krivde, ker dobi občutek, da je on kriv, ker mora mati trpeti in se zaradi njega odrekati. Otrok tako postane materi v breme, ne pa v veselje.
A sploh kdo razmišlja kaj vse bi pretrpel ?
Verjamem, da nas razmere lahko pripeljejo v težavne razmere. A še vedno ne razmišljamo o tem, kaj vse bi pretrpeli za otroka, ampak o tem, kako se rešiti težav.[/quote]
Pa jaz res ne mislim da mi je otrok v breme, če mu dam zadnji kos kruha!
Če mu dam zadnji kost kruha, najbrž mi je tudi v veselje…
Če bi ti dal zadnji kos kruha otroku, bi ga zardi tega čutil kot breme???
nič od naštetega, če jem jaz potico, jo je tudi moj otrok, ko sem na kruhu in vodi jena kruhu in vodi tudi moj otrok…kot je dejal Prerok…starši smo lok, otroci so puščice, ko je puščica enkrat izstreljena, je lokostrelec ne more več kontrolirati…[/quote]
Če pa maš samo en kos potice, kdo jo je od vaju?
Bi se odpovedal sexu s kako dobro babo zato da bi šel na sprehod s otrokom, ki rabi očeta?
nič od naštetega, če jem jaz potico, jo je tudi moj otrok, ko sem na kruhu in vodi jena kruhu in vodi tudi moj otrok…kot je dejal Prerok…starši smo lok, otroci so puščice, ko je puščica enkrat izstreljena, je lokostrelec ne more več kontrolirati…[/quote]
Če pa maš samo en kos potice, kdo jo je od vaju?
Bi se odpovedal sexu s kako dobro babo zato da bi šel na sprehod s otrokom, ki rabi očeta?[/quote]
Pameten človek se ne dogovarja za dve stvari na isti čas. 😉
nič od naštetega, če jem jaz potico, jo je tudi moj otrok, ko sem na kruhu in vodi jena kruhu in vodi tudi moj otrok…kot je dejal Prerok…starši smo lok, otroci so puščice, ko je puščica enkrat izstreljena, je lokostrelec ne more več kontrolirati…[/quote]
Če pa maš samo en kos potice, kdo jo je od vaju?
Bi se odpovedal sexu s kako dobro babo zato da bi šel na sprehod s otrokom, ki rabi očeta?[/quote]
Daješ skrajne primere. Seveda se vedno najdejo alternative, ki so v tistem hipu prijetnejše. Meni bi bilo sedaj ljubše ležati na plaži, nekje v toplih krajih in možgani na paši. Po moje ga ni junaka, ki bi mi kontriral:)).
V lajfu sprejemamo odločitve, za katere menimo, da so v danem trenutku optimalne, sprejemljive, potrebne in prednostne. To je tako kot vprašanje kako ravnati z denarjem. Lahko vse zapraviš danes, lahko si narediš načrt zapravljanja, lahko prepustiš drugim, da razpolagajo s tvojim denarjem. Kaj je prav in kaj ne…odvisno:). Gre za splet okoliščin, vrednot in naših ciljev.
To je res. Ni pa tudi vedno tako, da bi se odrekali le za voljo otrokovih želja (pa če ga imamo še tako radi), tako da težko govorim(o) karkoli takole na pamet. Namerno sem dal prej rahlo provokativen odgovor, ker pametnega ni bilo možno.
Saj mogoče takšni tudi obstajajo in dvomim, da jih lahko spremeniš. Po drugi strani pa smo sami sebi težko sodnik oziroma smo sami zase težko objektivni, če se dovolj in prav brigamo za svoje otroke (in še za kaj drugega).
Ljubezen je ali je ni. Ti jo hočeš razdeliti kot pogačo…nekaj bi jo dala partnerju, nekaj otroku itd. Ljubezen MNOŽIŠ, jo ne razparceliraš![/quote]
Množijo jo tisti, ki je imajo premalo, tisti ki je imamo veliko, jo lahko delimo. 😉
Ljubezen je ali je ni. Ti jo hočeš razdeliti kot pogačo…nekaj bi jo dala partnerju, nekaj otroku itd. Ljubezen MNOŽIŠ, jo ne razparceliraš![/quote]
Množijo jo tisti, ki je imajo premalo, tisti ki je imamo veliko, jo lahko delimo. ;)[/quote]
Če bi napisala, da jo deliš, bi kdo to razumel kot dobesedno razdelitev ljubezni, torej po koščkih:). Meni je beseda množiti v tem kontekstu primernejša, ker ponazori ravno to, da ima človek lahko toliko ljubezni, da jo je za vse ravno prav.
Ljubezen je ali je ni. Ti jo hočeš razdeliti kot pogačo…nekaj bi jo dala partnerju, nekaj otroku itd. Ljubezen MNOŽIŠ, jo ne razparceliraš![/quote]
Kako ti veš kako jaz hočem razdelit ljubezen???[/quote]
Ti jo deliš, si povedala. Torej ti jo posledično lahko tudi zmanjka oz. je nekdo prikarjšan, ker jo daješ več nekomu drugemu. Prav, tako si se odločila.
Kako ti veš kako jaz hočem razdelit ljubezen???[/quote]
Ti jo deliš, si povedala. Torej ti jo posledično lahko tudi zmanjka oz. je nekdo prikarjšan, ker jo daješ več nekomu drugemu. Prav, tako si se odločila.[/quote]
Kak ti to tako dobro veš, kako jaz delim in/ali množim LJUBVEZEN??? A si moja tajna dvojčica, ali rabiš kako zunanjo veseoljsko tehnologijo???
Jaz pa o tebni npr. prav nič ne vem…niti koliko imaš rada partnerja, niti koliko imaš rada otroka…edino to kar se mi zdi da NE MARAŠ kot da nekak prihaja v prvi plan…
Ti jo deliš, si povedala. Torej ti jo posledično lahko tudi zmanjka oz. je nekdo prikarjšan, ker jo daješ več nekomu drugemu. Prav, tako si se odločila.[/quote]
Kak ti to tako dobro veš, kako jaz delim in/ali množim LJUBVEZEN??? A si moja tajna dvojčica, ali rabiš kako zunanjo veseoljsko tehnologijo???
Jaz pa o tebni npr. prav nič ne vem…niti koliko imaš rada partnerja, niti koliko imaš rada otroka…edino to kar se mi zdi da NE MARAŠ kot da nekak prihaja v prvi plan…[/quote]
S svojimi vprašanji mi sporočaš kdo si:). Če sprašuješ o tem, kako ljudje razdeljujemo ljubezen, si mislim, da jo imaš omejeno količino in bi rada vedela, koliko je prav da jo komu nameniš in tudi časovno, kdaj komu:). Zase pravim, da je ljubezen sama po sebi brezmejna in jo kvečjemu s tem (ko deliš samega sebe drugim) samo še množiš.
Kak ti to tako dobro veš, kako jaz delim in/ali množim LJUBVEZEN??? A si moja tajna dvojčica, ali rabiš kako zunanjo veseoljsko tehnologijo???
Jaz pa o tebni npr. prav nič ne vem…niti koliko imaš rada partnerja, niti koliko imaš rada otroka…edino to kar se mi zdi da NE MARAŠ kot da nekak prihaja v prvi plan…[/quote]
S svojimi vprašanji mi sporočaš kdo si:). Če sprašuješ o tem, kako ljudje razdeljujemo ljubezen, si mislim, da jo imaš omejeno količino in bi rada vedela, koliko je prav da jo komu nameniš in tudi časovno, kdaj komu:). Zase pravim, da je ljubezen sama po sebi brezmejna in jo kvečjemu s tem (ko deliš samega sebe drugim) samo še množiš.[/quote]
Meni pa nihče ne sporoča kaj bi naredil za otroka…razen-naj ima kaj ima, in naj bo kak bo…je to ljubezen kakšno bi si sami želeli?
p.s. Odkod ti potem tote POGAČE, REZANJE LJUBEZNI in podobne kreature..če jaz koga imam rada, dvignem se, spečem pizzo in zelo dobro je razvidno kaj se bo potem…rezalo.
Brez ljubečega odnosa s partnerjem, ni primernega okolja, ki bi otroku omogočalo zdrav čustven razvoj.
Če zanemarjaš odnos s partnerjem, da se z njim ne razumeš, ga varaš….S tem potem zanemarjaš tudi odnos do otroka.
Bolje, da si potem samska, kot da otrok raste v sovražnem ali napetem okolju.
Meni se zdi, da v otroku iščeš nadomestilo za zdrav partnerski odnos. To pa ni ravno priporočljivo in ne odsev ljubezni do otroka.
Forum je zaprt za komentiranje.