Zdaj pa že teče…
Ne se sekirat. Tudi mene je bilo prvič strah letenja. Sploh ni nič grozno. Od začetka, ko letalo na pisti pospešuje in ko vzleti dokler ne doseže višine na kateri potem leti, je mal zopern občutek. To traja ene 10 minut, potem pa sploh ni panike. Sploh ne veš, da si v letalu. Zato kar brez panike. Vzami si kaj za brat ali pa kaj drugega s čimer se boš zamotila.
lepe počitnice ti želim
Itak da ni noben bau bau. Sploh se ne prepoznam več, včasih sem bila taprva pri kakšni neumnosti, ko je bilo treba zganjat norčije, brigalo je mene, v vse sem se spustila in nobenega strahu nisem poznala. Sedaj pa….eno mičkeno letalce me hoče prestrašit! Ma se ne dam!
Sam strah me je, da bom kej začela komplicirat pa kakšne panične izpade imet, pa da bom dragemu kej brezveze težila in naju spravljala v zadrego… :-/
Pri letalu moraš samo razčlenit, česa te je strah. Jaz sem letos tudi prvič letela. Ni me bilo strah, da bi dol padl, turbulence, letenja kot takega. Strah me je bilo tistih nenadnih padcev, vzleta, ko te prilima na sedež … kot v gardalandu prosti pad, vlakec smrti in te fore. Moj strah se je na letalu uresničil. Na žalost. In meni najhujši obliki. In edino, kar je na poti nazaj pomagalo, so bile potovalne tablete, ki so me omamile in naredile tiste padce, vzdige zeeelooo prijetne 😀
Kupla sem jih v Londonu, reče se jim Sturegon ali Stugeron, nekaj takega. Se pa tudi pri nas dobijo v lekarnah potovalne tablete, samo ti ne morem z imenom pomagat.
Če te je strah, ti jih vsekakor priporočam. Mene je bilo tako, da sem pred letom celo dopoldne preživela na WC, pa še se se šla pogumno špilat in si jih nisem kupila. Za kar mi je bilo 100000% žal. Zato ti jih priporočam vsaj za prvič. Če se ti ne bo zdelo tako hudo, ko boš pod dozo, jih pa za nazaj ne vzemi. Meni so bila kljub temu, da sem bila zadeta ko mina, določeni padci še vseeno prehudi, ampak sem jih veliko lažje preživela, kot če bi bila “pri sebi”.
Tudi mene je bilo ful strah. Šla sva v Dominikansko republiko. Ljubljana – Frankfurt 1 ura, Frankfurt – Dominikana 9.20 ur. Potem pa še let nazaj. Izračunaj. Pa je kar šlo, pa sem tudi zganjala paniko.
Pred tem sem enkrat letela v eno stran v Pariz. Za DR je bila bolj kriza. Atlantik, Atlantik … Vendar pozabiš. Malo zaspiš, ješ, se pogovarjaš in gre …
Tvoj let bo krajši.
Uživaj!!!
LP
jaz sem tudi bila čisto trda prvič. v trenutku, ko smo se dvigali, mi je postalo hudo slabo, pograbila sem vrečko, a sem se potem skulirala, ker sem zbrala misli in si dopovedala, da letenje pa res ni nič takšnega. eni to počnejo tako rekoč dnevno. zdaj me vsakič še vedno malo stisne in mi res ni prijetno, sploh pri vzletanju in pristajanju, ampak se navadiš.
Forum je zaprt za komentiranje.