zavrnjen moški-postal je pravi hudič
V službi mi je sodelavec dolgo časa izkazoval naklonjenost, me tako “po tiho osvajal”. Seveda sem ga jaz vedno znova tako “po tiho zavračala”, ker sem poročena, ljubim svojega partnerja, sem srečna z njim in mi na kraj pameti ni nikoli padlo, da bi se tako ponižala in skočila v neko afero. Po drugi strani pa sem vedno globoko spoštovala sodelavca in občudovala njegovo neomajno delo. Nikoli mi ni deloval kot nek “kurbir” ampak zrel moški z družino v kateremu se je pač rodilo neko novo čustvo, mogoče trenutna zaljubljenost, ki jo je nekaj časa sramežljivo skrival, kasneje pa tudi začel kazat.
Prejšnji teden pa se je vse obrnilo na glavo, najprej me je zatožil šefu za neko stvar, ko sploh nisem bila kriva, seveda sem morala na zagovor, vendar se je vse dobro izteklo, ko sem zadevo pojasnila. Ne morem verjeti, vedno smo kot ekipa držali skupaj, če je kdo naredil kakšno napako smo rešili brez vednosti šefa, v glavnem krili smo si hrbte in eden drugega zagovarjali, če je prišla kakšna zadeva do šefa. Bila sem tako šokirana nad njegovim dejanjem, da mu sploh nisem mogla nič reči sem pa se dinstancirala od njega koliko se le da, ampak to še je le začetek kot vidim, vsak dan znova mi poskuša nagajat, me hoče očirnit pred sodelavci, prav išče kje bi mi lahko kaj podtaknil. Ostali sodelavci me sprašujejo zakaj sem morala na zagovor, pa jim enostavno ne morem povedati, ker sem preveč v šoku.
Res sem zelo razočarana nad njegovim obnašanjem in si nikoli v življenju ne bi mislila, da je lahko tako pokvarjen.
prej si pa tako fajn sodelovala z njim a ne? pa ženske so take opravljivke, z moškimi pa je tako fajn sodelovat kenede? Ne bit neumna, on tega ne dela prvič, torej začni razlagat po firmi, da te osvaja, da ne veš kaj naredit. Boš vidla, da si 15. po vrsti, ki jo je tako osvajal. taki tipi nagnusni imajo moč samo zato, ker najdejo tepke, ki si ne upajo okol govoriti. ker si ti mislila, da ni kurbir. prava svinja je, tisto o zaljubljenosti je tvoja domišljija, ker si ti nepokvarjena.
Okoli ne bom trobila, ker nisem opravljivka, se pa tolažim, da za vsako rit šiba raste, saj se bo mu slej ko prej maščevalo. Ne bom trošila energije za nekoga, ki si to ne zasluži. Sem pa se malo zamislila, kako bi se lahko končalo, če bi šef njemu verjel oz. mi ne bi dovolil, da pojasnim zadevo. Še dobro, da je šef človek na mestu in stvar razišče prej ko ukrepa.
Do zdaj mi je uspevalo, da nisem delala kiksev v službi, dobro je bila kakšna malenkost za katero pa verjamem, če bi tudi šef izvedel ne bi bilo nobenih sankcij. Je pa žal takšno delo, da ni izjeme,ki ne bi kdaj kaj “zasračkala”. Res razmišljam, da bi sodelavcem povedala, po drugi strani pa že vem kakšna bo reakcija, norčevali se dobo na ta račun, zakaj pa mu nisem dala.
Naredi tako kot ti je že nekdo zgoraj napisal. Ko te sodelavci sprašujejo povej po pravici zakaj si morala do šefa, ker naslednja faza pri tvojemu sodelavcu je vsesplošno udrihanje po tebi in če boš zdaj tiho, mu bodo drugi verjeli in te postrani gledali ali se obrnili proti tebi. Ne maram obrekovanja in razglabljanja o osebnih stvareh drugih, ampak ko se gre za neka grda dejanja pa jih brez zadržkov povem. Nikomur ne maram dajati potuhe za pokvarjena dejanja. Včasih, ko sem bila bolj naivna, sem jih na ta račun nekajkrat pošteno dobila po “punklu”, da me je izučilo.
Do zdaj mi je uspevalo, da nisem delala kiksev v službi, dobro je bila kakšna malenkost za katero pa verjamem, če bi tudi šef izvedel ne bi bilo nobenih sankcij. Je pa žal takšno delo, da ni izjeme,ki ne bi kdaj kaj “zasračkala”. Res razmišljam, da bi sodelavcem povedala, po drugi strani pa že vem kakšna bo reakcija, norčevali se dobo na ta račun, zakaj pa mu nisem dala.[/quote]
pa ti se hecaš?
kaj ste sami debilni primitivci v službi, ali kako?
ampak še najbolje bi bilo, da bi dala pri šefu pritožbo nad sodelavcem zaradi mobinga.
zbereš vse incidente in ga prijaviš.
Tak nadlegovalec je bil moj bivši neposredno nadrejeni, ki si je, ko mu je končno uspelo zapeti eno od sodelavk, domišljal, da je božji dar za ženske in se mu nobena ne more upreti. Tako je potem nadaljeval z naslednjo žrtvijo, ki pa mu ni podlegla, in se ji je prav tako maščeval. Vrhovni šefi so vse vedeli, ni jim bilo všeč, kako se obnaša, je pa bil preveč dragocen za podjetje in tako so “umaknili” to popolnoma nič krivo sodelavko.
Enako je bilo s tožibabami – eden od najvišjih jo je gladko vrgel ven, ko mu je prišla tožarit sodelavce, drugi ji je pa prisluhnil … in čez nekaj časa je letel prav ta prvi šef, ki ni hotel poslušati čenč. Kako je pa ona zastrupila celo firmo, ne moreš verjet. Nihče je ni maral, pa vseeno še danes dela tam.
Ne, ne raste za vsako rit šiba, ne zanašaj se na to. Mislim, da bi morala nekomu povedat, kaj se je zgodilo, in tudi ne verjamem, da so sodelavci vsi naravnani na tako primitivno razmišljanje. Mislim, da utegneš biti presenečena, da bodo razumeli bolj, kot si misliš.
Forum je zaprt za komentiranje.