Zarocena, a zaljubljena v drugega

Z zarocencem sva zacela hodit v srednji soli, poznala sva se pa ze kot otroka, ker sva stanovala v isti ulici. Nihce od naju ni imel nobene druge zveze. Skupaj se imava lepo, ze lep cas ni nobenih konfliktov, ker se preprosto tako zelo dobro poznava. Osnova najine zveze je seveda prijateljstvo. Mogoce meni edino seks ni najbolj vsec, ampak kaj pa vem – on je moj edini moski do sedaj in nimam s cim primerjat.

Zadnje leto in pol se boriva z neplodnostjo, tezave so pri meni. V tem casu sva se nekako custveno oddaljila oz. z njegove strani ni ravno neke custvene opore, ki bi jo zelela, predvsem ne mara custvenih pogovorov, ki ga zmedejo.. Jaz sem se, da bi pozabila vse skupaj, zacela umikati v delo. In se je zgodilo, da sem se zaljubila v sodelavca. Se je nama obema s partnerjem ze zgodilo, da nama je bil v teh 15 letih odkar sva skupaj kdo simpaticen. Sva se o tem vsakokrat pogovorila in so te neke povrsinske simpatije izzvenele. Zdaj pa pri meni to ni isto. Iskreno, se v svojega partnerja se nisem tako zaljubila. Sodelavcu sem dala vedeti, da imam partnerja in da se med nama ne more nic zgoditi. Zacela sem se ga izogibati.. Tezava je, da se vedno, ko se samo srecava na hodniku, se oci srecajo in se zgodi taka energija, ki se ji komaj upres. Kot da tega cloveka od nekje ze poznam.. Nek obcutek, intucija, 6. cut – ne vem kaj, da morava biti skupaj, kot da je on moja sorodna dusa, pa nikoli v te stvari nisem verjela. Sanjam o njem, vsak dan razmisljam o njem, cutim njegovo prisotnost v stavbi, ceprav sploh ne delava v istem nadstropju.. Imam 3 dobre kolegice, 2 me hecata, da se mi je uradno zmesalo, 1 je pa bolj duhovna in pravi, da imam s tem clovekom karmicno povezavo ter da vse logicno sovpada z neplodnostjo.

Na tvojem mestu bi se malo razmislila o poroki z dosedanjim.lp

Pišem iz lastnih izkušenj – zdravljenje neplodnosti je psihično (in fizično) izredno naporno, sama sem si pomagala tudi s psihoterapijo pa s partnerjem se nisva izogibala pogovoru o tem. Na koncu mi je uspelo postati mama in ohraniti zakon.

Drugi pari, ki sem jih poznala, so se v tej situaciji razšli – in spomnim se, da so se ženske pritoževal, da se partner zapira vase (tudi v primerih, ko je bila pri njemu težava).

Nenavadno pa je, da so imeli ti pari (moški in ženske) potem otroke z drugimi partnerji – vsi.

En moški od otroštva? Koliko ljudi ostane z osebo v katero so se zatrapali v otroštvu? Večina jih gre slej kot prej narazen.

če nekaj čustiš do drugega, se ustavi in premisli o svojih čustvih do dosedanjega.

Če sta se s partnerjem dosedaj o vsem pogovorila, morda je pametno mu omenit, da ti je nekdo izredno všeč, da je drugače kot je bilo dosedaj in da bi želela počakat, da izzveni.

Poznam primere, ko so bili skupaj tudi po 12 let in več in so se potem pustili tik pred poroko, ker, čeprav sta bila skupaj, tisto, kar sta oba partnerja potrebovala nista dobila od drugega – eden je bil bolj čustven, drugi manj, eden je želel ustaljenost, drugi še ne in posledično je bila prav ta razlika preveč.

Ustavi se in seveda ne razmišljaj o neki karmični povezavi – take stvari se zgodijo, meni so se tudi, mojemu možu tudi. Če ti nekaj manjka pri partnerju, nista še poročena. Ustavi se, pogovri se, premisli, umakni se če je treba od partnerja. Morda se kam drugam preseli za kratek čas, da si zbistriš misli. Skratka, počakaj

Z drugim  boš nalahka zanosila, ker ti je usojen!