Zapustil me je, jaz pa čutim olajšanje

Bila sva v zvezi 4 leta. Bili so vzponi in padci, a sva vseeno dobro vozila. Ljubila sem ga, pardon … tako sem mislila. Pred novim letom mi je sporočil, da je spoznal drugo in da odhaja.
Za njim do sedaj nisem potočila solze. O njemu ne premišljujem več. Kot bi mi izpuhtel iz glave. Še več, čutim olajšanje.
Kako je to mogoče, ko pa sem ga tako zelo ljubila?

Če o njemu ne bi premišljevala….tudi ne bi pisala tale zmazek!!!

Imam takšno izkušnjo. Po šestih mesecih prijetnega druženja, naklonjenosti in ljubezenskih užitkov, se je veza sama od sebe razdrla, ne da bi kdo od naju začel nov odnos z drugo osebo. Miren razhod je omogočil nadaljnjo prijateljsko komunikacijo brez erotičnega naboja. Toda olajšanje, ki je sledilo po razhodu, me je kar presenetilo. Kot bi mi iz srca padel 300-kilogramski kamen. Prav iz tega osvobajajočega občutka sklepam, da bi se začele nepredvidene hude težave, če bi ostala skupaj. Mislim, da se pri tebi dogaja nekaj podobnega.

Čigav je glas, ki ti prepoveduje izraziti svoja prava čustva? Oz. kako to, da se ti zdi še najbolj varno zavzeti distanco in se odklopiti od svojih čustev?

Tema za klike? Mislim, kakšne odgovore hočeš od nas? A nimaš prijateljic za take pogovore? Mogoče te bo kasneje “udarilo”, boš že prebolela. Srečno.

To je zato ker v sebi veš da je vajin odnos prišel do konca in je edina pot razhod. Če bi te ghostal, da bi izginil čez noč, ti bi ga prosila vsaj za pojasnilo, pa ne bi prebolela leta in leta. Najbolj bolijo razhodi,  kjer so stvari nedorečene. Boli kot bi ti nekdo srce izrezal.

Da pojasnim na svojem primeru.  Takrat sem bila sicer zelo mlada, za  fanta sem vedela da ni pravi, ampak nisem še čist predelala ,  poskušala sem prekiniti , bila sva narazen en mesec, jaz sem samo jokala kot dež. Nato sva šla spet skupaj, pa sva to limonado vlekla še eno leto, ko sva šla v drugo narazen, je bilo pa samo olajšanje. Počutila sem se svobodna. Seveda nisem bila vesela, ampak počutila sem se osvobojeno neke veze ki me je dušila. Vedela sem da ne more biti drugače , da nimava prihodnosti .

Ko moški v zvezi počasi in sistematično “pohoja” žensko, ona toči solze. Ko jo zapusti, nima več solz, ker jih je že vse izjokala.
V odnosu mora biti spoštovanje, zaupanje, razumevanje, varnost, opora in toplina.
Če tega ni, itak nič ne izgubiš, če te partner zapusti. Ker itak nisi že prej NIČ imela. Za čem točno bi potem jokala in premišljevala, če nisi imela NIČ?

iDesi, v tej situaciji ne vidim odklopa čustev, ampak odvezanost od partnerja. Ko smo skupaj, spletemo čustvene, miselne, energijske vezi. Če se te vezi pretrgajo, je boleče in rabimo čas za predelavo, kot pri žalovanju. V primeru, ko nas navezanost “spusti,” ne čutimo več potrebe biti skupaj, vezi se razpletejo in nismo ranjeni. Zato nič takega ni ostalo, kar bi bilo za predelati, ker ni več navezanosti.