zapuščinska obravnava
Dediči se zberete v eni sobi, zraven je sodnik in zapisnikar. Najprej sodnik povabi vse dediče, da se izjavijo o sprejemu oz. zavrnitvi dediščine. Potem se prebere morebitne pisne izjave dedičev, če jih je kdo podal. Ko so podane dedne izjave (pazi, dedna izjava je nepreklicna in je ni mogoče naknadno spreminjati), sodnik našteje sodnikovo zapuščino, prebere morebitno oporoko, našteje morebitne dolgove in zahtevke do zapustnika (npr. če je prejemal varstveni dodatek, se lahko država priglasi k dedovanju). Če ni nič posebnega, se razdeli premoženje med dediče v enakih delih oz. kot je zapisano v oporoki. Če je kaj spornega, se zapuščinska obravnava prekine, sodišče pa dediče napoti, naj spor rešijo po sodni ali kakšni drugačni poti in nadaljuje obravnavo, ko je razrešeno. Po zapuščinski sodišče vsem dedičem pošlje dedni sklep in položnico za plačilo sodne takse. Če se deduje nepremičnina, sodišče dedni sklep pošlje tudi na zemljiško knjigo, da se vanjo vnesejo spremembe.
Sodišče ugotovi obseg premoženja v zapuščini in ga razdeli med upravičene dediče. To je osnovni okvir. Kako točno bo pa to potekalo, je popolnoma odvisno od konkretnega primera. Kjer so dediči soglasni glede delitve premoženja in ni kakšnih posebej eksotičnih zadev v zapuščini, je zapuščinska obravnava lahko zaključena v petih minutah. Nekatere zgodbe se pa vlečejo po 20 let.
Tvoja prva naloga je (če si dedič), da se odzoveš vabilu sodišča, se udeležiš zapuščinske obravnave, tam poveš, ali svoj dedni delež sprejemaš ali ne, in sodišču posreduješ morebitne podatke o drugih dedičih in premoženju, če jih ti imaš, sodišče pa ne.
Sicer ne vem na kakšne zapuščinske obravnave ste hodili vi, da vam je sodišče – sodnik delil zapuščino, na tistih katerih sem bil sam navzoč je sodnik samo zapisal kar smo se dediči dogovorili. V primeru kakršnih koli pripomb ali nestrinjanja je obravnavo prekinil, dana navodila so bila v tem smislu naj se dogovorimo ali gremo v tožbo s pripombo, da je vsaka naslednja obravnava plačljiva.
Najbolj enostavno je, da se dediči že pred obravnavo dogovore brez pregovarjanja pred sodnikom.
Vi ste pač sklepali dedne dogovore. To je sicer običajno v praksi, v osnovi pa zakon predvideva delitev zapuščine po dednih deležih.
Če dediči dogovora ne sklenejo, spornih vprašanj glede obsega zapuščine in pravic dedičev pa ni (samo pač dogovoriti se ne morejo, kaj bi kdo imel), sodišče enostavno vse skupaj razdeli po deležih. Če so trije otroci dediči, vsak dobi tretjino denarja, tretjino nepremičnine, tretjino zbirke znamk,… Če sklenejo dogovor, se pa lahko zmenijo, da eden dobi denar, drugi znamke, tretji pa drugima dvema še nekaj izplača in dobi hišo. Na primer.
Kakšni dogovori in tožbe? Ce se dediči ne dogovorijo drugače, se pri delitvi premoženja pač upošteva zakon.[/quote]
Ni nujno. Lahko eden od dedičev pričakuje večji delež nepremičnine kot ostali, ker je npr. v nepremičnino vlagal, ostali dediči pa ne, vendar mu sodediči tega ne prizajo. V takem primeru sodišče napoti na pravdo, če ni mogoč dogovor.
Moja izkušnja je trajal 15 minut – s seboj sem imela dokumentacijo (med 3 dediči sem bila jaz zadolžena za to). Enako dokumentacijo je imela sodnica (prometna, zemljiškonižne izpiske in ocene Gursa za vse nepremičnine, izpis delnic in vrednost, ustanovne listine podjetja, izpisek TRRjev, račune pogreba, spomenika, maš, ….) v glavnem vse je imelo že sodišče. To je popisala, vprašala, če je še kaj kar ni navedla – smo dodali eno malenkost. Potem je vprašala po dolgovih. Potem je vse skupaj ocenila in izračunala takso, vprašala kako smo se zmenili. Vse je dobil preostali starš, otroka sva se vse odpovedala, vsi smo se odpovedali pritožbi. Podpisali list in šli. Čez tri dni smo dobili po pošti uradno + podatke za plačilo takse (15 dni) je dobil le dedič.
“Šofer”, ki nas je zunja čakal še ni popil kavice in skadil je dva čika – 15 minut max.
Forum je zaprt za komentiranje.