Zapuščena
Ljubezen vsekakor je dovolj. Vsaka zdrava oseba se lahko zaposli, prejema mesečno vsaj minimalca, skupaj z otroškim dodatkom pa cca 900 eur. Če občasno se kje pomaga (čiščenje, likanje ipd), pa lahko njeni mesečni dohodki resezwjo 1000 eur. Vrtec je za socialno šibkejše skoraj brezplačen, v šoli imajo brezplačno malico in kosilo,… V socialni državi mi ne bo nihče rekel, da ne more preživeti. Pa saj nismo v podsaharski Afriki, no. Če pa otrok ne bo nosil oblačil dragih znamk in uporabljal najnovejšega modela mobilnik, pa mislim, da tudi ne bo resnično prikrajšan. Prav nasprotno, odrasel bo v pridnega odraslega, ki se bo znal truditi za uspeh, saj mu ne bo vse k riti prinešeno. Če ima otrok ljubezen, ima vse. In nikjer otrok ne bo dobil takšne ljubezni, kot od svoje matere.
mijav mijav, 28.01.2022 ob 14:34
Ampak, 28.01.2022 ob 14:30
se strinjam, 28.01.2022 ob 13:47
Ni prav, 28.01.2022 ob 09:32
Še ena469, 28.01.2022 ob 08:59
Jooj samo splava ne delat. V Sloveniji ti bo en par celo življenje hvaležen, da jima boš dala novo življenje. Če te res pesti depresija se obrni na svojega osebnega zdravnika,ki te bo ustrezno obravnaval. Morda te bolj kot nosečniška depresija muči dejstvo, da ti je partner obrnil hrbet. Nisi prva in ne zadnja. Ampak ti povem, da smo ženske/mamice v sebi dovolj močne, da se postavimo pokonci in guramo naprej za otroke. Moraš pa vedet, da je dojenček najmanjša skrb. Ko otrok raste pa postane precej težje (najprej neprespane noči, vročine, otroške bolezni, trma, vedno premajhna oblačila, šola…), zato dobro razmisli, če boš zmogla sama. Samo splava prosim ne delaj ????. Sem videla dojenčke rojene v 24.tednu. To so že pravi človečki in misel, da bi prekinila nosečnost v 20.tednu je zame grozna. Posvojitev je vedno dobra izbira. SREČNO ???
Tole sporočilo pa ni nič kaj prijazno. Kaj ji svetuješ? Roditi mora, ampak se mora odpovedati otroku, ker ne bo zmogla? Mislim kak Bull shit. Kot bi pisal nekdo, ki se ukvarja s preprodajo otrok. Seveda bo zmogla, le ustrezno podporo potrebuje. Prehitra odločitev za oddajo otroka v posvojitev lahko privede v hudo depresijo in stisko. Kajti mama se vedno čuti odgovorno za otroka in če ne ve kako je z njim, ji to predstavlja hudo bolečino in praznino. Naj bo posvojitev res izhod v skrajni sili. Menim pa, da se mamica zaljubi v otroka, ko rodi, in se mu več ne more odpovedati.
Lep zapis, ampak idealističen. Torej po tvoje naj bi otrok trpel pomanjkanje, samo da mati ne bo trpela, če ga odda? Ni res, da se “vse uredi”, “vse bo dobro” bla bla bla. Če imaš komaj streho nad glavo ali pa niti tega ne, če moraš grebsti skupaj tiste fičnike, da si zagotoviš hrano.. ni to nobeno življenje. Z gledišča otroka, bi bilo bolje, če bi ga dala v posvojitev! V Sloveniji zagotovo dobi dva ljubeča starša s primernim premoženjem, ki mu bosta nudila tako ljubezen kot materialne dobrine. Samo ljubezen ni dovolj, pa če jo še tako opevaš. Seveda se strinjam s teboj, da ko je enkrat otrok rojen, ga zelo težko daš v posvojitev, tako da sploh ne veš, kaj se z njim dogaja. Saj zato pa dajejo v posvojitev ali babe, ki jim za otroka dol visi, pa je bilo prepozno za splav, ali pa ženske, ki dejansko postavijo otroka na prvo mesto in zatrejo svojo egoistično željo po tem, da bi ga obdržale, čeprav ga nimajo s čim niti nahraniti, ko se bo enkrat nehal dojiti. In biti ta druga ženska je daleč bolj plemenito kot imeti otroka, pa da mu ne moreš nuditi ničesar.
Avtorica ni nič pisala o tem, da bi živela v pomanjkanju. Očitno ima stanovanje, kar je že nekaj. Pisala je le, da je v depresiji, žalostna,… In to pač ni razlog, da oddaš otroka. Ker s primerno pomočjo lahko to presežeš.
Zdaj kaj je dobro za otroka je pa spet druga zgodba. Psihologi in psihiatri ti lahko povedo, da imajo vsi posvojena otroci v določenem življenjskem obdobju krizo identitete, se počutijo zapuščene, neljubljene, zavržene. Torej ne drži, da bi bilo obdržati otroka egoistično, prej je egoistično ga oddati. Najlažje ga je spraviti na svet, potem pa reči, da nismo pripravljeni nanj in se mu odreči. Gre za živo bitje, s čustvi in občutki. Dokler ni prepozno za splav se imamo pravico odločati, ali smo pripravljene na vzgojo otroka. Pozneje je to zelo sebično, saj menim, da se lahko vsakdo potrudi, da bo nekako šlo, da bo otroku zagotovil varno in zdravo okolje za odraščanje. To je dolžnost vsakega starša in mislim, da razen izjem (npr. huda invalidnost matere, psihična bolezen, zasvojenost s prepovedanimi substancami ipd) lahko vsakdo zagotovi otroku varen dom. Vse ostalo je bolj tako. Ni zagotovila, kakšni ljudje bodo otroka dobili, s kakšnimi frustracijami, duševnimi motnjami in psihičnimi težavami. Prevelikokrat je tudi videno, kako posvojitelji idealizirajo družinsko življenje, ko vidijo, da imeti otroka ni le med in mleko, pa dostikrat dvignejo roke, za težave pa krivijo genetiko.
Torej, ja, najmanj sebično je vsekakor, če otroka ne želimo, paziti, da sploh ne zanosimo, če se to zgodi, da pravočasno splavimo, če smo oba mejnika zamudili, pa da se spravimo k sebi, poiščemo strokovno pomoč in postanemo dobri starši.
krizo identitete imajo vsi kolikor toliko mentalno razgibani ljudje. avtorica je hudo psihično bolna in to ne bo kar izginilo. Kolikkor se spomnim, so vsi zločini nad otroki pri nas narejeni s strani bioloških staršev, torej kri le ni pri ljudeh tako pomembna, kot bi radi prikazali. Saj ste glede tega hujši kot naciji.
Ja, in ti si kar na podlagi njenega sestavka postavila diagnozo, da je hudo psihično bolna. Pa saj tega še dr. psihiatrije ne bi zmogel.
Ong, 28.01.2022 ob 14:43
Ja, in ti si kar na podlagi njenega sestavka postavila diagnozo, da je hudo psihično bolna. Pa saj tega še dr. psihiatrije ne bi zmogel.
sama tako piše o sebi. in mati v hudi depri je res nekaj najboljšega, kar se lahko otroku zgodi. pa še nek luftarski foter.
Jah no, v depresiji je, če prav razumem, zaradi očeta otroka ki ji ne nudi podpore ki si jo je želela. Če bo to prebolela ji verjetno ne bo hudega. Kar se pa tiče enega od komentarjev da je vzgoja otrok garaško delo se mi pa zdi malo pretirano. Odvisno od otroka, ampak recimo če je vsaj povprečen prav hudega ni.
Ni zagotovila, kakšni ljudje bodo otroka dobili, s kakšnimi frustracijami, duševnimi motnjami in psihičnimi težavami.
Ja, seveda! A ti veš, kako zelo preverjajo bodoče posvojitelje? Za razliko od bioloških staršev, kjer ima lahko otroka čisto vsaka budala, tudi taki, ki že itak nimajo, pa še vedno štepajo mularijo. Bolni, zafrustrirani itd. Od ljudi, ki se potegujejo za posvojitev in ki potem dejansko dobijo otroka v posvojitev (v Slo minimalno št.), so to stokrat preverjene osebe, brez kazenske dokumentacije, brez psihiatričnih diagnoz, materialno dobro stoječi itd.
Najlažje ga je spraviti na svet, potem pa reči, da nismo pripravljeni nanj in se mu odreči.
Kot je že ena gor napisala, je to najlažje za ljudi, ki nimajo vesti, babe, ki delajo splave in rojevajo po tekočem traku. Za ženske, ki imajo tri pike v glavi, pa je to najtežja odločitev v življenju. In če v tem trenutku misliš na otroka in ne nase, na to, kaj je bolje zanj in ne na tvojo lastno bolečino, boš otroka oddal, če sam nimaš pogojev za otrokovo dostojno življenje.
Avtoričina štorija je pa itak provokacija. Saj vidiš, da ne odgovarja.
Pa še tole, 28.01.2022 ob 14:39
Ljubezen vsekakor je dovolj. Vsaka zdrava oseba se lahko zaposli, prejema mesečno vsaj minimalca, skupaj z otroškim dodatkom pa cca 900 eur. Če občasno se kje pomaga (čiščenje, likanje ipd), pa lahko njeni mesečni dohodki resezwjo 1000 eur. Vrtec je za socialno šibkejše skoraj brezplačen, v šoli imajo brezplačno malico in kosilo,… V socialni državi mi ne bo nihče rekel, da ne more preživeti. Pa saj nismo v podsaharski Afriki, no. Če pa otrok ne bo nosil oblačil dragih znamk in uporabljal najnovejšega modela mobilnik, pa mislim, da tudi ne bo resnično prikrajšan. Prav nasprotno, odrasel bo v pridnega odraslega, ki se bo znal truditi za uspeh, saj mu ne bo vse k riti prinešeno. Če ima otrok ljubezen, ima vse. In nikjer otrok ne bo dobil takšne ljubezni, kot od svoje matere.
Aha, vprašaj najstnike iz ene take familije, ki živi v razpadajoči bajti, prosi dobre ljudi za pomoč, kjer si otrok ne more privoščiti ničesar, kjer ga v šoli zaradi tega šikanirajo, kjer živi v eni plesnivi sobi še s 4 sorojenci itd.
Kar vprašaj jih, kako lepo jim je, ker imajo ljubezen. Veš, to, da otroku nudiš normalne materialne stvari, ne pomeni, da nimajo tudi ljubezni.
Če ima otrok ljubezen, ima vse. In nikjer otrok ne bo dobil takšne ljubezni, kot od svoje matere.
Aja? Vprašaj uno tamalo, ki jo je mati zaklala, ker ji je menda šla na jetra. Aja, ne moreš, ker je mrtva. Ali pa tri otroke dveh odštekanih narkomanov, ki so jih vse v ranah pobrali od tastarih. A si ti bebava ali se delaš?
Posvojitev, 28.01.2022 ob 22:53
Zakaj ste ljudje tako proti posvojitvi? Menim, da je to veliko bolj odgovorna odločitev, kot živeti z otrokom v bedi. Ogromno parov je v Sloveniji, ki leta in leta čakajo svojega otročka in v teh družinah so otroci srečni, ker jih posvojijo ljudje, ki imajo težke zgodbe za seboj.
Zato ker s tem sami sebe tolažijo. Ker veš mame ko pride otrok na svet se zaljubijo. Vse. V sekundi ko je na svetu postanejo čudoviti ljudje in najboljše mame. Ker mame ki rodijo ne trpinčijo svojih otrok. Ne tepejo otrok. Jih ne ubijajo. Nikoli. Posvojene mame samo to delajo.
Si domišljajo da so edini zmožni imeti radi otroka. Da posvojitelji ne morejo imeti tako radi otroka kot ga ima lahko biološki starš. Ker oni očitno to res niso zmožni. Če ne pride iz njih, če ni njihove krvi…pač niso zmožni. Tako čudoviti ljudje, najboljši za svoje otroke. Za tuje pač ne. Ljubezen ima meje veš. Meja je če nima moje krvi….fuj. In to potem prenašajo da vsi niso zmožni. Normalno razviti ljudje vedo da ljubezen ni samo božanje in občudovanje otrok. In vedo da se ljubezen ne rodi ko otrok pride na svet iz tebe. Starševska ljubezen se rodi že dosti prej, ko čakaš otroka, pa naj se ta rodi tebi ali komu drugemu. Se zaljubiš ko vidiš otroka, skrbiš zanj….pa naj pride iz tebe ali ne. Ljubezen je tudi to da poskrbiš da ima otrok zdravo bivalno okolje v katerem ima možnosti da razvije svoj potencial. Seveda si domišljajo da je ljubezen dovolj. Ljubezen plačuje položnice, ljubezen kupuje hrano, ljubezen oblači otroke…(aja ne za to so vsi ostali državljani pardon, oni lahko živijo tvojega otroka, ampak posvojit in ljubit ga pa niso zmožni, naj ga živijo, ljubi ga pa lahko samo mama). Otrok naj že od malega ve kaj je boj za preživetje. Menda jih to utrdi. Če ne morejo na nek krožek, katerega si zelo želijo in bi bili mogoče odlični v tem in bi bilo to mogoče celo njihova pot v življenju – smola. Če nimajo in energije za učenje ker spijo s še petimi družinskimi člani in jedo makarone z margarino – smola. Če so postavljeni pred kamero, kjer jih cela slovenija gleda kako jočejo in prosijo in gledajo njihovo bedo za katero niso nič krivi – smola. Če jih zebe – smola. Imajo pa ljubezen. Ker če bi živeli na toplem, s primerno prehrano in primernim okoljem za razvoj pa ljubezni ni. Ker veš ali imaš ljubezen, ali pa imaš dostojno življenje. Črno belo. Nič egoistično otroka v revščino privlečt in mu že v štartu onemogočiti enakopravne možnosti v življenju. TO je ljubezen. Mogoče je. Samo ne vem do koga.
V Sloveniji se nobena narkomanka in pijanka ne loči od otroka, leta in leta so ti otroci v reji, menjajo rejniške družine, čakajo očitno, da se tastara dva spravita skup. Namesto da bi taki otroci šli v posvojitve, kjer bi dobili ljubečo družino, čakajo nekje v vicah, da jih sistem spusti skozi sito in odvrže. Zapiti ali bolni starši pa itak nikoli ne pridejo k sebi, da bi te otroke vzeli nazaj. Poglejte si statistiko. In potem ena gor lapa, kako bo posvojen otrok imel osebnostne motnje, ker bo posvojen. A en tak celo življenje v reji ali pa živeč v bedi, pa ne bo imel nobenih motenj. Bebci!
No, tole je pa rahlo posploševanje, se ti ne zdi? Tudi posvojitelji so samo ljudje s svojo psihološko prtljago, frustracijami in težavami. Jih ni za idealizirat. Res pa po mojih izkušnjah (jih nekaj poznam) oni idealizirajo starševstvo, ker je to v človeški naravi – idealizirati tisto, česar ne moremo imeti. Potem dobijo otroka in pristanejo na trdnih tleh. Nekateri se znajdejo bolj, drugi manj. En par, ki ju poznam, sta nad “problematično” posvojeno najstnico dvignila roke. Jo dala v prevzgojni zavod. Ker je bila preveč zanju. Dobila pa sta jo kot dojenčico, da ne bo pomote. Ampak ni njunim standardom zadostila.
Spet druga dva sta dobila 2 otroka zaenkrat v rejo, verjetno pride tudi posvojitev v poštev, ker sta otroka v postopku odvzema staršem. Sem bila slučajno priča zverinskemu dretju na 2-letnega fantka, ki je polil sok… Ja, tako idealni so posvojitelji.
Forum je zaprt za komentiranje.