Zapušča me, ko ga najbolj potrebujem

Pa da še jaz napišem nekaj. Spomnim se na bolezen moje matere, zdaj že pokojne od te bolezni. Spomnim se, da je nekaterim moškim prekleto težko gledati in spremljati to dolgotrajno zdravljenje. Res je tudi veliko dela. A največ kar lahko pomagamo takemu človeku je,da mu stojimo ob strani, in ga bodrimo. Včasih tak bolnik celo nevede “napada”,obremenjuje verbalno,psihično svoje najbližje in poleg fizične obremenitve svojci dobijo še psihično, seveda k svojim že vsakodnevnim težavam, ki jih pestijo. Obrne se na galvo marsikaj. Izleti, dopusti, vse se obrne,propade. Podrobnosti ne bi rad omenjal, le skusil sem in vem, da svojcem ni lahko.

Del komentarja “svojih” staršev od enega člana zgoraj(ne hodi nazaj in kako boš postlal,tako boš spal),pa ne bi raz razpletal,saj je tema neprava. Lahko povem le to,kar sem že v drugih temah večkrat napisal, da kdor pred mano zaloputne ali zapre vrata, se lahko zgodi,da bo nekoč tut sam našel zaprta vrata. Gdor, mi jih vedno odpre, lahko name računa tut v najhujšem. Nikoli ne veš, lahko bo ta “FINANČNO”preskrbljen starš tut gdaj rabil pomoč svojega otroka, pred katerim je zaprl vrata.

Vsak dogodek je dober za nekaj v prihodnosti tudi ce se ti zdi se sedanjosti konec sveta.Skozi cas se zna zgoditi da je to najboljse darilo ki ti ga je lahko dal,to da je odsel.

Drzi se,bodi mocna vse bose dobro!

S tvojim možem se ni zgodilo nič. Egoist je bil že ves čas, sedaj pa je to prišlo na dan.

Tudi jaz ti posiljam objem in pozitivne misli. Vedi da bos premagala bolezen in bila zopet srecna. Moz pa naj gre ce hoce, ne vzemi ga potem nazaj ko te bo prosil. Najdi si boljso druzbo.pozdrav.

Ja, ko žena obnemore, zboli izčrpana od bolezni in se del opravil prevesi na moža, se spozna kakšen partner je. Lahko je biti mož, kadar je toplo kosilce na mizi in oprane gate v omari, on pa, še tistih par opravil ni sposoben, ki so njegova, kaj šele, da poskrbi za svojo rit, mora k mamici nazaj jokat. Rit parazitska.

Naj bo tvoja bolezen nekaj dobrega, da boš zmagovalka in imela celo življenje pred seboj.

Ozdravela boš, samo poguma naj ti ne zmanjka. Ne objokuj parazita, ki se smili sam sebi, da ne zmore. To ni čas, da misli nase.

Kar nekaj pregovorov je, ki se ukvarjajo s tvojo situacijo. Prvi je zagotovo, da človeka spoznaš v nesreči. Si ga pač spoznala in bodi vesela, da je tako. Kajti druga modrost pravi, da se vse v življenju zgodi z namenom. In vsaka slaba stvar je za nekaj dobra.

Seveda boš zmogla boj z boleznijo. Zmogla ga boš zato, ker bodo okoli tebe iskreni ljudje, ne pa taki s figo v žepu. Zakaj misliš, da bi boj zmogla bolje s človekom, ki ni iskren, ki te nima zares rad? Takega ne rabiš, saj bi ti jemal energijo, namesto, da bi jo dajal.

Tudi če si sama, živiš zase. Ne za ljudi, ki si ne zaslužijo tvojega časa. Bodi vesela, da se je pokazal, kdo je, jemlji to kot blagoslov. Se je že moralo tako zgoditi. Ta dogodek bo naredil prostor v tvojem življenju za novo radost, nove, iskrene ljudi, nove ljubezni.

Se ne strinjam. Mati, ki prejme domov sina, ki zapusti ženo v bolezni je slaba mati. Podla prav tako kot sin.

Če že naj gre parazit na svoje ne v nadlego ostareli materi. Pika.

Za mano je tretja kemoterapija, ki je bila ubijalska, pred mano so še tri in še ena operacija. Od moža ne dobim željene podpore. Vedno bolj se mi odmika in tudi, ko je ob meni se počutim sama. Od moje diagnoze naprej se je najin zakon popolnoma spremenil. Mož je postal drug človek, ki ga ne poznam. Sva kot bi stala vsak na svojem bregu. Vedno sva veljala za srečen par, vsi so nama zavidali najino razigranost in povezanost.

Sin je študent, ki je trenutno na študijski izmenjavi, torej imava le en drugega. No, po njegovo sva imela. Že tako se počutim tako zelo sama, v nedeljo, čisto brez čustev, pri kosilu, mi je povedal, da bremena moje bolezni ne zmore , da me zapušča, da se seli k mami, v svoj rodni kraj. Z mano ni želel pogovora, ker se je odločil in se bal, da bi pod navalom mojih čustev popustil.

Tako zelo me boli, nikomur se ne upam povedati, saj ob enem upam, da njegova odločitev ni dokončne, da se višje sile samo še malo hecajo z mano. Če je njegovo odločitev res dokončna, ne vem kako bom boj z boleznijo zmogla sama. Na svetu  nimam nikogar, na katerega bi se lahko zanesla ali ga prosila za pomoč. Ne vem kaj boli bolj, bolezen ali da je mož prelomil obljubo v dobrem in slabem.

Za vsako spodbudno besedo bom hvaležna in prav tako, če mi zna kdo razložiti kaj se je zgodilo z mojim možem, da bom lažje razumela. Mogoče celo tukaj kdo s podobno izkušnjo? Rada bi se borila z boleznijo zaradi sina, a ne vem, če zmorem.

Lepo vas pozdravljam.

Vse to sem že dala skozi.Vseh 6 kemoterapij.Ne premišljuj o tem, kako ubijalske so, pojdi samo naprej.Saj bo.Še tiste tri.Bo, vse bo še dobro.Potem  boš nagrajena.Šla boš za 14 dni v toplice, tam telovadila in se crkljala.

Vse bo še dobro.

Pojdi na forum, tam se pogovarjaj s podobnimi …Veliko lažje ti bo in ugotovila boš, da še zdaleč nisi v manjšini.

Vem, da ti je težko za moža, ampak on se je že zdavnaj odločil…Tvoja bolezen je samo pripraven izgovor.Ja, človek bi ga najraje brcnil v rit.Pa si nemočna.

Ampak, bo prišel čas, ko bo dobil tudi on svoje.Takrat bo tebi že sijalo sonce, njemu bo pa težko!

Glavo pokonci, vse bo še dobro! Vse!

Zelo mi je žal zate, že tako je bolezen huda, potem pa se izdajstvo. Poznam take primere, imela je multiplo sklerozo, od diagnoze dalje se je od nje oddaljil. Na koncu ločila. Zelo je to težko, ker bi ti ravno sedaj moral stati ob strani. Pa ne zmore. Ker je slabič

Vem,da boli…ze sama bolezen je mocen udarec…da te nekdo zapusti…takrat…ko ga potrebujes…je se vecji…

Draga avtorica…kot bi brala lastno usodo…svoje zivljenje…

Moj moz me je zapustil ze zdavnaj( to se komaj zdaj zavedam)…

Prvic sem zbolela…pred davnimi leti….takrat je moj otrok se bil v vrtcu…sem se borila…ves moj boj,obiski onkologa,terapije….je potekal v solo izvedvi…niti enkrat ni sel z mano…in ja.. sem ga premagala…

Bolezen se je ponovila 2 leti nazaj…zdaj ni vec upanja…tako,da sem z mojim studentom ostala sama…moz me zapustil,ampak z razliko,da si je nasel zdravo nadomestilo….in me dobesedno vrgel iz skupne hise…z otrokom nima stika in ga noce….

Za tuja dva vzorno skrbi…zelo…svojega zavrgel..

Nisi edina…najdi v sebi moc…moc,ki sem jo jaz nasla v sebi….ce ne zase…ga najdi za svojega otroka…bori se…(zahtevaj prezivnino)…moz te ni vreden…je navaden slabic…naj ga bo sram…srcno ti priporocam…ne ponovi moje napake…ze prvic bi ga morala zapustiti…bi vsaj se imela nekaj od zivljenja…zdaj je prepozno

Pusti ga…naj gre…ubogi revcek…..

Zdaj je tvoj cas…kemo bodo pocasi koncana…se bos pobrala…uzivaj v polni sapi….in bodi mocna…ker zivljenje je lepo…res je

Zgleda da nisi opazila da si tudi ljudje toksicni

V bistvu ti dela uslugo da se je umaknil in se bos ti lahko pozdravla

Seveda je zdaj sok mislila si da je vse lepo ampak dobra si mu bla samo dokler je blo vse lepo in mu ti koristna

Zmores to ito skoz in premagati..njega pa pozabi. Je pokazal svoj pravi obraz

Eni me zmorejo, ti si mu pa še otežila

Ti že prej nisi imela neke opore. Mogoče si si samo domišljala, da sta neki srečna?

Vključi se v terapevcko skupino. Sigurno so. Kot naprimer anonimni alkoholiki. Če drugega ne najdeđš, pojdi, k anonimnim alkoholikom.

Skupine za samopomoč

Če te sedaj zapušča, je to dokončno. Ej, glej pozitivno. Mogoče se sedaj postaviš na noge. Končno začneš mislit s svojo glavo.

https://www.iskanja.si/knjige/zivljenje-je-tvoje.html

https://www.iskanja.si/izdali-smo-tudi/ciscenje-nereda-in-feng-sui.html

https://www.bukla.si/knjigarna/sport-in-zdravje/zdravo-zivljenje-in-alternativna-medicina/skrivnosti-aboridzinskega-zdravljenja.html

Želim ti veliko moči in volje. Vso energijo zdaj usmeri vase, v svoje zdravljenje in ozdravitev ter čimboljšo rehabilitacijo. Z možem oziroma vprašanji glede njegovega ravnanja, se boš ukvarjala kasneje. So ti pa napisali že veliko in dali odlična izhodišča za razmišljanje. Rep med noge v takih primerih ni tako redek. S tem so se stvari postavile na svoje mesto in mogoče boš vajin zakon čez čas videla v drugi luči. Morda boš opazila, da si se znebila nekega bremena. To ti lahko pomaga v borbi z boleznijo. Nekaj mi pravi, da bo šlo odslej vse lažje, da bodo naslednje terapije blažje, po operaciji pa boš čutila olajšanje, da si nekaj dala iz sebe. Ne le telesno.

Tudi sama sem pred leti poznala punco, ki so jo pri 20. skoraj odpisali. Hkrati jo je zapustil tudi fant. Zbrala je vso moč in si rekla, da bo zanalašč živela. Danes je že babica, kot vem, njen bivši fant pa je v življenju bolj slabo vozil.

Pogumno naprej torej. Sin bo verjetno kmalu prišel, pa tudi na daljavo sta lahko v dobrih stikih. Če ti bo težko, napiši kaj tu gor, pa bomo kakšno rekli. Mislim, da nas bo nekaj, ki bomo veseli, če nam boš sporočila, kako napreduješ. Zvečer se te bom spomnila v molitvi.

Pa naj še jaz potrdim, da so psihologinje na OI res dobre duše za bolnike in njihove svojce.

Kakšnega raka pa imaš?

Meni je oče umru za rakom na črevesju.

Lahko ti kaj na sz.

Lahko ti povem, kaj se je zgodilo z nami  ob očetu.

Ne vem, če upam tu.

Nič novega. Tebe zaradi bolezni mene ker ne zaslužim dovolj denarja. Pa nimam slabe plače.

Ne predaj se. Premagaj bolezen potem pa z polno paro naprej. Še žal mu bo. Ko bo videl kako blestiš.

Vse dobro ♥️♥️♥️ Ko bos spet zdrava nam pridi sem sporocit, da se bomo veselili s teboj.

Točno to bi bil moj odgovor. Veš ni za vsem dano, da so neomajno močni. Očitno je tvoj mož notri v sebi krhek kot porcelan.

Ne se jezit nanj, čeprav vem, da je to lažje reči kot narediti.

Sedaj in za vedno sebe postavi na prvo mesto in ostani močna.

Imaš koga od prijateljev/sorodnikov, ki bi te vozil na kemo?

Vem , da mora biti grozno. A vse mine. Tudi to bo nekoč samo grenak spomin. Ženske imamo železno voljo, to je v nas samih. Ne govori se zaman, da podpiramo 3 vogale hiše. Ponekod celo vse 4!  Zadaj si plan, nekaj lepega. Na primer, ko zaključiš z zdeavljenjem odideš z otroki na dopust katerega si skrivaj želiš že dolgo. Nagrada sebi za herojsko opravljeno nalogo. Zaslužiš si. Bori se zase, zdaj si ti na vrsti! Mož še lahko pride nazaj, ko bo doumel kako ga je polomil. Ampak to je tvoj boj in ti lahko zmagaš! Pogumno, ker življenje bo še dolgo in lepo.??⚘?

Zdravo,

na fb obstajata vsaj 2 skupini za bolnike z rakom kjer si svetujemo, pomagamo, srečujemo itd…

Zs, če te zamima več.

Draga avtorica, posiljam ti objem. Pusti moza da gre svojo pot, zdaj si pomembna samo ti. Razmisli o vzrokih, zaradi katerih se je rak pojavil. Odpusti. Bodi hvalezna za vse lepo in dobro v tvojem zivljenju. Predstavljaj si vse lepe trenutke, ki te cakajo ko bos spet zdrava.

Pozdravljeni,

Ne morem verjeti da lahko nekdo to sploh naredi. Sama bi se na vašem mestu počutila izdano, razočarano in nemočno, vendar mislim da je problem, ker se tako brez moči počuti tudi sam, in ne zna drugače kot stisniti rep med noge. Žal mi je, da ni dovolj močan da bi vam pomagal.

Najraje bi vam jaz dala številko in vas jaz spremljam na terapije in vam pomagam, resnično vam želim okrevanje.

Težko je reči, da iz te situacije potegnite moč za premaganje bolezni in ga po uspešni borbi pošljite v tri krasne, vendar vem da ni enostavno, ker sta skupaj toliko let, imata otroka itd.

Sprašujem se, ali je vedno bil tak slabič, odhaja pa ravno zdaj, ali so že prej bili znaki in ste bili vi vedno vodilni v partnerstvu?

Srečno vam želim, zaslužite si mnogo več.

?

Če je ta zgodba sploh resnična…a recimo, da je – z možem nikoli nista imela res povezanega odnosa, sicer pač kaj takega ne bi naredil. Poznam kar nekaj parov, ki so bolezen prestali skupaj in tudi bili skupaj vse do bridkega konca. Tako da ni res, da ‘moški ne zmorejo’. Zmorejo, brez skrbi, če hočejo. Tvoj mož pač noče, ker mu do tebe zares ni, tebi pa tudi ne do njega. Med vama pač ni ljubezni, verjetno je nikoli ni bilo, že sam stavek – ‘vsi so naju videli kot razigran(?) in povezan par’ – pove, da tudi sama nimaš nekega globljega vpogleda vase in v ta odnos. Pomembno ti je, kako vaju vidijo drugi, ne pa kaj občutita vidva.

Soočaš se pač z realnostjo, da si bila v praznem in neljubečem odnosu, tudi sama moža nisi ljubila, ker sicer bi njegovo odtujenost in to, da si nista zares blizu, občutila že davno prej.

Ozdravi raka – rak je itak bolezen samodestrukcije, tako da imaš veliko dela na sebi za naredit. Potem se pa pripravi na to, da se mogoče odpreš kaki pravi ljubezni. Ker tale z možem to ni bila nikoli.

Tudi sama zmores. Predvsem zmores najprej sama, ce se zavedas ali ne. Opora drugih je fajn stvar, ampak kljub vsemu, v resnici je moc zmeraj v tebi. Ko se bos tega zavedla, bos vesela, ce je njegova odlocitev dokoncna. Biti v partnerstvu z nekom, ki takole zmagli, je tezko breme.

Najlepša hvala vsem za lepe misli, spodbudne besede in nove vpoglede na mojo situacijo. Nisem pričakovala tako pozitivnih odgovorov. Iz srca hvala vsem, ki ste si in si še boste vzeli čas, da mi odgovorite.