Zame samo najboljše
Če si zahteven do samega sebe, da veliko pričakuješ od sebe, da tisto, kar delaš, brezkompromisno želiš imeti narejeno odlično ali pa celo popolno, ni s tem nič narobe. Meni je kratkomalo vseeno kaj drugi vozijo, kako se oblačijo in jih ne ocenjujem po tem in tudi ne kupujem dragih stvari zaradi izgleda in da bi se hvalil. Pomembna mi je kvaliteta in ekonomičnost, ko kupujem tehnično robo, še bolj pa mi je pomembno kako kvalitetno nekaj sam naredim. Žal pa sem redkokdaj sem s čim res zadovoljen, ker bi lahko bilo vedno boljše in vedno najdem kakšne napake, ampak sem strog tudi do sebe, nisem “le” izbirčen in naduvan in nimam dvojnih meril. Težiti je treba k temu, da si boljši, ne pa se hvaliti pred drugimi kako je zate dovolj dobro samo najboljše, poleg tega se dobro opravljeno delo samo hvali in skromnost (v besedi) je lepa čednost.
Mogoče pa tega, kar bi ji rad nudil, sploh ne potrebuje.[/quote]
Recimo dostojno življenje…[/quote]
Ok, ampak še vedno je pomembno, kaj je zanjo dostojno, ne tisto, kar ti misliš, da bi zanjo “moralo” biti dostojno. Kaj če nekdo misli, da ni vreden ljubezni? Tak bo vedno verjel, da drugemu nudi premalo.
Recimo dostojno življenje…[/quote]
Ok, ampak še vedno je pomembno, kaj je zanjo dostojno, ne tisto, kar ti misliš, da bi zanjo “moralo” biti dostojno. Kaj če nekdo misli, da ni vreden ljubezni? Tak bo vedno verjel, da drugemu nudi premalo.[/quote]
Ja saj pa Marko je to SPLOŠNO ZNANO kaj je dostojno življenje kot ”resna” zveza…. 🙂
Recimo dostojno življenje…[/quote]
Ok, ampak še vedno je pomembno, kaj je zanjo dostojno, ne tisto, kar ti misliš, da bi zanjo “moralo” biti dostojno. Kaj če nekdo misli, da ni vreden ljubezni? Tak bo vedno verjel, da drugemu nudi premalo.[/quote]
To je kar resen defekt. Bogve, če obstaja zdravilo…
Ok, ampak še vedno je pomembno, kaj je zanjo dostojno, ne tisto, kar ti misliš, da bi zanjo “moralo” biti dostojno. Kaj če nekdo misli, da ni vreden ljubezni? Tak bo vedno verjel, da drugemu nudi premalo.[/quote]
To je kar resen defekt. Bogve, če obstaja zdravilo…[/quote]
Resen je tako, kako moćno verjameš v njega.
In zdravilo se ti že ponuja samo od sebe. 🙂
Kako pa človek sploh ve, kaj je za njega resnično dobro ?
Mislim, da se v ozadju skriva veliko strahu, kateremu se človek s takšnim omejenim razmišljanjem in samoprepričevanjem skuša izogniti.
Saj se le v nekih omejenih razmerah počuti dovolj varnega in sposobnega.
Kako pa človek sploh ve, kaj je za njega resnično dobro ?
Mislim, da se v ozadju skriva veliko strahu, kateremu se človek s takšnim omejenim razmišljanjem in samoprepričevanjem skuša izogniti.
Saj se le v nekih omejenih razmerah počuti dovolj varnega in sposobnega.[/quote]
Naduteži se počutijo (pogojno) varni le ko vse okoli sebe ponižajo zato so jih polna usta samohvale.
Kako pa človek sploh ve, kaj je za njega resnično dobro ?
Mislim, da se v ozadju skriva veliko strahu, kateremu se človek s takšnim omejenim razmišljanjem in samoprepričevanjem skuša izogniti.
Saj se le v nekih omejenih razmerah počuti dovolj varnega in sposobnega.[/quote]
Naduteži se počutijo (pogojno) varni le ko vse okoli sebe ponižajo zato so jih polna usta samohvale.[/quote]
Z nadutimi ljudmi je zelo težko komunicirati. So pravi energetski vampirji. Če jim oporekaš, začnejo braniti svoj teritorij in bruhajo ogenj, če si pa tiho, pa govorijo, da si nesposoben, neumen, preveč zadržan ipd. Sploh je zanimivo na kakšnih sestankih, ko nekateri nonstop govorijo, drugi pa so pretežno tiho, ker sploh ne morejo priti do besede. :))
V bistvu niti ni to problem. Recimo vez med dvema takima, ki je lahko na dolgi rok obstojna samo v pravljicah. Se pravi preveč ali prevelike razlike.[/quote]
Problem je, če se izpostavlja zgolj razlike.
Tisti, ki imajo (pre)več, trdijo, da težko najdejo sebi primerno družbo. Kje pa piše, da moraš z njo hodit na potovanja, v prestižne restavracije, da bi imel pomisleke, če ti lahko finančno sledi? Kaj ni bolj bistveno, da so ti skupne življenjske vrednote in zanimanja, tisto, zaradi česar sta se sploh opazila in stkala medsebojni odnos?
Tisti, ki menijo, da imajo (pre)malo, s tem zanikajo oz. blokirajo druge svoje kvalitete, ki so v njih. Saj se ne merimo ‘človeške veličine’ zgolj s premoženjem, s tem, kaj si kdo privošči. Lahko si delaven, a nisi podjeten do te mere, da bi nenehno skrbel za oplajanje svojega kupčka in bolj, ko stiskaš, bolj ti polzi vrednost med prsti. Je pa bistveno, da nisi zavisten drugemu, ki je navajen živeti bolj razkošno.
Veš, če nekdo izrazi take pomisleke, ga ne prepričujem, še zlasti, če mi pove, da sem spet odfantazirala med pravljičarje. Vsak ve zase, s čim bo lahko in s čim ne bi mogel živeti. Zame premoženje ni predpogoj za spoštovanje, ki si ga drugi zasluži zato, ker v njem vidim toplo in dobro osebo.
Nekateri se fokusirajo na statusne simbole: samo avto tega ranga, samo hiša oz. stanovanje te kvadrature, samo restavracije tega tipa, samo cunjice te znamke, samo potovanja na te destinacije… Nič ni za vekomaj in težko ti pade, če se zamaje taka hišica iz kart. Če so te drugi cenili zgolj in samo zaradi tega.
Samo tak tip, samo taka bejba je oz. bo dovolj dobra zame… Hja, nekateri res funkcionirajo tako.
Eni pa se občasno zalotimo, da trčimo v ljudi (tako moške, kot tudi ženske), ki znajo biti tako neizmerno zakomplicirani – kljub temu, da sami zase trdijo prav nasprotno. Bistvo je, da znaš videti, kdo se skriva za ‘obzidjem’, s katerim se je obdal. Da ujameš tisto, kar jim občasno uide in zaradi česar ti lahko prirastejo k srcu na čisto svoj, poseben način…[/quote]
Tole mi je zanimivo, ja če jo jemlješ samo kot status, kaj pa če je ne , če si prepričan, da je to tisti tvoj idealni in samo z njim in nobenim drugim. Tudi, če recimo veš, da je v bistvu ne zaslužiš, ali še huje, če veš, da ji v bistvu ne moreš nudit, kar bi ji rad.[/quote]
Tole mi je zanimivo, ja če jo jemlješ samo kot status, kaj pa če je ne , če si prepričan, da je to tisti tvoj idealni in samo z njim in nobenim drugim. Tudi, če recimo veš, da je v bistvu ne zaslužiš, ali še huje, če veš, da ji v bistvu ne moreš nudit, kar bi ji rad.[/quote]
[/quote]
Sicer brez podnapisov, ampak ja, recimo:-))
Odvisno od konteksta. Če je nekdo bolan in mu pomagal le najdražje zdravilo je ta izjava na mestu. V kakšnem drugem primeru pa bi morda izpadlo puhlo in naduto.[/quote]
Če pa govoriš o partnerju?[/quote]
Ok, če je razmišljanje v tej smeri…potem se mi zdi prav, ker meni so bolj čudni ljudje, ki si želijo za partnerja nekoga, da jih tepe, grdo govori o njih itd. Zate je zdravo, da si človek želi vse najslabše zase? Kje je meja? Misliš, da s skromnostjo ljudje pokažejo svoj pravi obraz?
Če pa govoriš o partnerju?[/quote]
Ok, če je razmišljanje v tej smeri…potem se mi zdi prav, ker meni so bolj čudni ljudje, ki si želijo za partnerja nekoga, da jih tepe, grdo govori o njih itd. Zate je zdravo, da si človek želi vse najslabše zase? Kje je meja? Misliš, da s skromnostjo ljudje pokažejo svoj pravi obraz?[/quote]
Tukaj se z GF strinjam. V bistvu ne veš, kaj je huje, ali nadutost ali lažna skromnost. Ljudje si po večini želijo zase samo najboljše, le da vsi do tega ne morejo priti. :)) Ta tip, ki ga omenjaš, je sicer nadut, ampak na nek način iskren.
Forum je zaprt za komentiranje.