žalosti me

sprašujem se, kako je lahko človek sebičen, tako zloben?
imam “družino” oz naj bi bili družina vendar daleč od idealne oz niti odstotek perfektne familije.
pred časom sem bila nezaposlena in bi mogla za moža narediti prav vse. od likanja, kuhanja, ostalih gospodinjskih opravil…skrb zta otroka je bila na meni.
sedaj ko imam zaposlitev je vse enako. delam v službi in me doma čakajo čisto vsa opravila kot prej razen likanja. da nebo pomote. likam zase in otroka, on si mora likat sam ker enostavno ne morem več podpirat njegove lenobe. pa kolikokrat imm očitano to, da sem edina ki ne lika moževih srajc!
kolikokrat pridem iz službe (on ima tako službo da je 3x tedensko doma!)pa moram najprej pospravit stanovanje, nato še sesat, prat posodo in za povrh vsega še kuhat. da o odnosu ki ga imava (imamo) ne govorim.
ne seksava, ker ga s tem kaznujem za njegovo grdo obnašanje. oz seksava na mesec enkrat. doma opravim vse kar je treba odnos pa je na nuli, bolj mu hočem dopovedat da ko se bo obnašal lepše do naju z otrokom, bolj me ne razume.
kako lahko en moški ne upošteva svojega otroka. ženo pa ne pošteva niit njenih želja oz niso želje v bistu je treba samo delat na odnosu oz obnašanju kar je samoumevna vendar, ne pri njem.

Vprašanje, ki se mi ob tem postavlja je, kaj je za njega normalen odnos ?
Mogoče so njegova merila na takšnem nivoju, da je s takšnim “odnosom” tudi zadovoljen oz. si misli, da bolje ne more biti.
Ker, če je, potem ne bo ničesar naredil, da bi bilo kaj drugače. Mogoče imaš ti občutek, da moraš vse postoriti. Da njega določene stvari ne motijo, ampak le tebe.
Prav tako je pomembno vedeti, koliko mu je sploh mar zate…Te ima rad….

Spet pa je to le ena (ženska) plat zgodbe….

Zgleda, da imata odnos na nivoju mati – sin. V tebi je občutek, da moraš narediti vse in skrbeti za njega, on pa nič….In ga zato, ker ni priden, kaznuješ.
Seveda pa kaznovanje ne bo vzbudilo zanimanja za razumevanje, ampak takšen “odnos” le še poglobilo. Seveda v negativno stran. Vsak le igra svojo vlogo, kot je naučen.
Zato bi se morala oba skupaj poglobiti v sam odnos in spremeniti svoj pogled na življenje in spremeniti določena prepričanja.
Kaznovanje je način postavljanje mej pri otroku. Otroku pa ne da vedeti, kaj je prav.

Morda pa je rešitev v tem, da znižaš merila za “red”. Tvoje pisanje se mi zdi namreč nekoliko “freakovsko”. Iz njega med vrsticami razberem, da si ena od tistih, ki celo svojo familijo zamori s tem, da mora biti vse tipi-topi. Sorry, pri majhnem otroku in zaposlitvi za poln delovni čas, je to misija nemogoče. Enostavno, ko prideš domov, zbrcaj čevlje s sebe in si najprej skuhaj čaj, potem pa se zavali v naslonjač, otrokcu pa daj na tla pred sabo igrače, vdihni dvakrat in si reci: “Končno doma!” Pusti umazane cunje, pusti pajčevine, smej se z otrokcem, spij tisti čaj, potem pa se zrihtaj in pojdi z otrokcem na potep. Ko boš prišla domov, boš morda opazila, da je tvoj mož medtem zbasal cunje v pralni stroj in pomil posodo. Za božjo voljo, ne nadiraj ga, zakaj ni zdrgnil tudi šporheta in zakaj je dal tvoje rdeče gate prat k svojim belim boksarcam. Saj bo on roza gate moral nosit, ti pa se boš lahko hihitala in morda bosta “opravila zakonsko dolžnost” malo večkrat kot 1x na mesec 🙂