zaljubljenost
Ma nevem kako naj začnem.
Stara sem 28 let, mama 2 letne punčke v dosedaj srečni vezi….ampak zgodilo se je pred pol leta. Bil je tam, njegove oči, nasmeh…..Skratka zaljubljena do ušes. Kaj naj naredim. Na eni strani partner in otrok in vse kar sva si ustvarila v 8 letih, na drugi strani on samski in božanski. V življenju še nisem imela takih občutkov…ko je ob meni…..sploh ne znam opisati. Skratka obožujem ga. Ampak se mi zdi kot da sva iz dveh svetov on premožen podjetnik jaz na minimalcu. Počutim se ničvredno ob vsem tem kar si on lahko privošči jaz pa ne, ob vseh zeloooo dragih darilih in pozornostih, ki jih dobivam….ne vem več kaj naj naredim, sem na dveh stolih in enostavno tako ne gre več naprej. Sama pri sebi sem že velikokrat probala razčistiti zadevo, ampak si ne pridem do dna vem samo to, da njega ljubim na mojega partnerja sem pa recimo tako navezana. Potem je tukaj še otrok, ki je zelo navezan na atika, po eni strani ne morem uničiti družine po drugi strani ne morem sebi uničiti sreče. Kaj naj naredim……
Kaj bi pa rada dosegla? Kaj si želiš? Praviš, da sebi ne moreš uničiti sreče. Zakaj pa ob partnerju ne čutiš sreče? Ti jo je vzel? Kako? A ni bilo tako, da si bila tudi vanj zaljubljena? Misliš, da je ljubezen enako zaljubljenosti, da je to nekaj, za kar ni potrebno nič naredit? Ločiš zaljubljenost in ljubezen? Kako? Misliš, da bo s ta drugim drugače? Kaj bo drugače?
Kaj bi pa rada dosegla? Kaj si želiš? Praviš, da sebi ne moreš uničiti sreče. Zakaj pa ob partnerju ne čutiš sreče? Ti jo je vzel? Kako? A ni bilo tako, da si bila tudi vanj zaljubljena? Misliš, da je ljubezen enako zaljubljenosti, da je to nekaj, za kar ni potrebno nič naredit? Ločiš zaljubljenost in ljubezen? Kako? Misliš, da bo s ta drugim drugače? Kaj bo drugače?[/quote]Seveda bo drugače, nekaj časa ji bo namenjal več pozornosti, kot ji jo je njen fant sploh kdaj, da bo jo zbezal stran, potem jo pa jasno pustil, partner je pa umirjeno bil cel čas ob njej. Dva iz različnih svetov in da bi iz tega nastala globoka ljubezen?? Sreča???
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Naslednjič vzami še hčero zraven.. To bo vesel.. Ali misliš da jo boš kam zaprla ko si bo zaželel samo tebe in vedno samo tebe. Ker vprašanje kaj si on želi.. Verjetno mu takšna pride zelo prav za seks..
Zelo zelo blizu tega si da boš razbila družino in vseh 8 let.. Verjemi samo to kar ti bom sedaj povedal..
Povratka po prevari ni… vedno poseže karma in dobiš lekcijo..
Še beseda kaj ti v resnici ljubiš.. Iluzijo ki si si jo ustvarila..
Srečno
Da smo koga po pol leta že ljubili, pokaže šele čas, tisti moment, ko to doživljamo, se lahko obrne v katero koli smer, v srečo ali konec.
Spomni se, kaj si na začetku čutila do svojega moža oziroma partnerja. Pa po pol leta, kako vama je bilo skupaj. Spomni se, kaj si čutila do partnerja, preden si spoznala tega gospoda popolneža. Ne boš niti prva niti zadnja, ki očitno hodite na pol omrtvičene naokrog in se nehate spraševati, kaj čutite, kako se počutite, ali ste srečne, ali ljubite in ste ljubljene, ampak greste skozi življenje kot po tekočih stopnicah, brez energije in brez svoje smeri. In potem pride en tak sonček in anestezija popusti.
Vzemi se v roke, dovolj si stara, da bi že lahko vedela, kaj si želiš v življenju, kako želiš živeti in s kom želiš biti.
Me pa že od nekdaj zanima, kako je mogoče, da ob leto in pol starem otroku, ko ženska po možnosti še doji, hkrati že misli (ali še kaj več) na drugega moškega … Mene so otroci tako okupirali, pa to mislim v čisto pozitivnem smislu, da me ne bi ganil niti Brad Pitt in the nude.
In kdo čuva otroka, ko si ti z ljubčkom? Ene ženske imate pa res srečo, da si lahko vzamete toliko časa zase.
Zakaj pa ne bi svojega moža/partnerja ljubila?…. tako samo mimogrede. Aja, zakaj že, ker ji je by the way nekdo “the one” zmešal glavo, običajno nastradajo vsi, najbolj trpi pa otrok. Zate pa to ni nič takega ne? Bogi tisti ki te bo dobil, mu boš en dan rekla(predvidevam da si ženska), kako je že una..So what? Love happens…plehko
Hm, če sklepam po sebi, bi zagotovo tehtala ti dve možnosti: pri čem natančno sem in kaj imam predvsem v smislu občutkov – zakaj? Ker je tako težko najti koga, v kogar se lahko zaljubimo oz se vzbujajo številni (božanski) prijetni občutki. Vkolikor bi ocenila, da to kar imam, da mi ni dovolj, da je vedno prisoten občutek, da nekaj manjka, bi se verjetno odpovedala trenutnemu partnerju in začela na novo. Ne bi se ozirala na to kaj pravijo drugi, niti na raznorazne obsodbe okolice.
Vedno sem bila mnenja, da če se nekaj takšnega zgodi, ko niti ne iščeš (pride mimogrede), potem je to nek znak, da je to kar imaš, ni bilo to tisto ta pravo…vkolikor bi bilo, se ta “mimogrede” ne bi zgodil. Sicer pa po želji, meni je to povsem normalno, da se nam dogajajo v življenju lahko tudi takšne zgodbe, izkušnje; vse ima svoj namen in če se nečemu odmikamo, nas sčasoma podoben izziv spet ujame.
In koliko jih poznaš, ki bi priznali, da iščejo? Itak nihče niti ne išče, itak si je vedno govoril-a, da se njemu/njej kaj takega ne more zgodit, itak se zarečenega kruha največ poje … Je znak, ja, da je bil nekdo samo na pol v zvezi, tako kot sem napisala – postaviš se na tekoči trak in greš, kolikor hitro in kamor te nosi on.
In koliko jih poznaš, ki bi priznali, da iščejo? Itak nihče niti ne išče, itak si je vedno govoril-a, da se njemu/njej kaj takega ne more zgodit, itak se zarečenega kruha največ poje … Je znak, ja, da je bil nekdo samo na pol v zvezi, tako kot sem napisala – postaviš se na tekoči trak in greš, kolikor hitro in kamor te nosi on.[/quote]
Hehe….doktorska disertacija iz besede “itak” ? :-)))))))
Zakaj se pa ti ne postaviš v kožo njenega moža oziroma partnerja? Saj tudi ti ne veš, kaj se je zgodilo. Vedno je tako, da sta oba odgovorna za slab odnos. Ona je prišla po nasvete, torej bomo “svetovali” njej, možu bolj težko, ker o njem nič ne vemo.
Mogoče pa je to samo preizkušnja, da vidimo, ali znamo ceniti to kar imamo. Navadno je tako, da stvari, ki so na lahko pridobljene, slabo cenimo. In navadno je tako, da če nekaj na lahko pridobimo, nismo veliko vložili. Če pa nismo veliko vložili, pa tudi nismo veliko ven dobili.
Seveda lahko pograbi novo priložnost, ampak glede na to, da ni zmogla niti prvega odnosa, ji bo v novem še toliko težje, saj bo ob tem še razdrla družino in bo morala živet še s tem na svoji vesti. To pa seveda še ne pomeni, da ne bo prišla v tem času do kakih pomembnih spoznanj, s katerimi bi lahko nov odnos izboljšala. Kakorkoli, v novem odnosu bodo prišle iste težave in isti občutki in spet se bo treba soočit z njimi, kot v šoli ko ponavljaš razred.
Pol pol leta ne moreš reči, da gre za ljubezen. Sigurno se je zgodila usodna zaljubljenost. Zdaj je vse rožnato, popolno, pravljično, neprimerljivo, a vendar bo čas pokazal težo nepopisne privlačnosti. Ne znam ti svetovati, vsak bi najbrž odreagiral po svoje, nihče ni v tvoji koži. Odloči se neodvisno od komentarjev, to je tvoje življenje in kakor si boš postlala, tako boš spala:).
In koliko jih poznaš, ki bi priznali, da iščejo? Itak nihče niti ne išče, itak si je vedno govoril-a, da se njemu/njej kaj takega ne more zgodit, itak se zarečenega kruha največ poje … Je znak, ja, da je bil nekdo samo na pol v zvezi, tako kot sem napisala – postaviš se na tekoči trak in greš, kolikor hitro in kamor te nosi on.[/quote]
Hehe….doktorska disertacija iz besede “itak” ? :-)))))))[/quote]
Nisem hotela zaostajati za tabo in tvojim vkolikor.
Saj se ne gre za kritiziranje, ker se ji je to zgodilo. Zgodi se lahko vsakemu, kot praviš. Gre se za opominjanje, kakšne so lahko posledice, če se preda tem zavajajočim občutkom zaljubljenosti.
Avtorica ni najstnica, da bi se lahko brezskrbno predajala občutkom zaljubljenosti, ampak bi naj delovala bolj zrelo in odgovorno, saj ima moža in otroka.
Zakaj pa ne bi svojega moža/partnerja ljubila?…. tako samo mimogrede. Aja, zakaj že, ker ji je by the way nekdo “the one” zmešal glavo, običajno nastradajo vsi, najbolj trpi pa otrok. Zate pa to ni nič takega ne? Bogi tisti ki te bo dobil, mu boš en dan rekla(predvidevam da si ženska), kako je že una..So what? Love happens…plehko[/quote].
Prosim ce mi obrazlozis ker res ne vem kaj bi rad s tem povedal, da ceprav ljubi drugega mora vstrajati z sedanjim? Zakaj po kaksni teoriji sklepas,da je to edina prava varianta? Kaj ce bi se tebi zgodilo isto? A bi pozabil vse skupaj in zivel kot da se ni nic zgodilo? Ne! Nebi,sama sem bila na istem mesece in mesece sem premlevala in se zrla,na koncu sem spokala in sla. Sedaj ze 5 let zivim z njim,sva porocena in imava svoje otroke,pa tudi iz prejsnjega zakona sincek mu je kot lastni otrok,v zivljenju se nisem bila tako srecna. Torej naj po tvoji logiki vse pozabi in se dela kot da ta drugi sploh ne obstaja, kljub temu,da ga ljubi? Bi ti? Zamisli se malo….
v dosedaj srečni vezi….ampak zgodilo se je pred pol leta. Kaj se je zgodilo z do pred pol leta srečno zvezo nenadoma? Ali nisi bila srečna ali pa lažeš.
Skratka zaljubljena do ušes. Kaj naj naredim. Po pol leta neke začetne zaljubljenosti ni smiselno vleči dolgoročnih potez. Zaljubljenost bo minila tekom enega leta in morda ne bo za njo ostalo nič. Se za ta morebitni nič splača reskirati družino in se iti rusko ruleto?
on samski in božanski. V življenju še nisem imela takih občutkov…ko je ob meni…..sploh ne znam opisati. Skratka obožujem ga. Občutki v vsaki zaljubljenosti so božanski. To ni nič. Ni noben temelj za karkoli dolgoročnega. Občutki minejo.
on premožen podjetnik jaz na minimalcu. Počutim se ničvredno ob vsem tem kar si on lahko privošči jaz pa ne, ob vseh zeloooo dragih darilih in pozornostih, ki jih dobivam... Diši po izkoriščanju njegove radodarnosti in zato slabi občutki, ne zaradi tvoje minimalne plače. V prenesenem smislu, kaj če te res plačuje, da seksaš z njim in je to vse, kar ga zanima? Od kje veš, da ga ne zanima zgolj to? kaj govori, ni pomembno, govoriš lahko karkoli. Štejejo dejanja in čas bo pokazal, kaj je v ozadju njegove radodarnosti.
vem samo to, da njega ljubim na mojega partnerja sem pa recimo tako navezana. V pol leta ni mogoče govoriti o ljubezni. To ni nobena ljubezen. Veš, kaj je ljubezen? Tisto, kar ostane, ko zaljubljenost mine. Recimo, ko te je zaljubljenost do tvojega moža minila, ljubezen ni nastala, se ni pojavila, se ni rodila, ker, če bi se, bi sedaj ljubila moža, mu bila zvesta in bila bi srečna in na misel bi ti ne padlo varanje. Kdor ljubi in je srečen, ne vara. Tako pa si na moža zgolj navezana, kot jaz na svoj avto. To, kar čutiš do tega novega, pa je le zaljubljenost, ki bo minila. Ne ve se še, če ga boš tudi ljubila. Če te zaljubljenost do partnerja minila in ga ne ljubiš več, lahko se zgodi ponovno enako s tanovim. To, kar občutiš, so le občutki zaljubjenosti, ki je samo iluzija in bo minila. Ali boš po enem letu lahko izjavila, da tega res jubiš, se še ne ve. To, kar občutiš sedaj, NI ljubezen. kaj občuti on, je pa ekvivalentno vprašanje.
Nasvet; v tem stanju, po polletni zaljubljenostim v nekoga, ki ga komajda spoznavaš, pod vplivom močnih čustev, ki izvirajo iz zaljubljenosti, sprejemati dolgoročne odločitve, je nesmisel. Razčisti svoj odnos do moža in družine, to je edino, kar lahko storiš. Vprašaj sebe, ali znaš ločiti med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Videti je, da ne znaš. videti je, da moža ne ljubiš. Dolgoročno z njim je tvoje življenje le obveza, dolžnost, ne sreča. Vsaka zaljubljenost mine. Enkrat te je že minila, a ti ponovno padaš na isto finto z novim moškim. Kot vidiš, to lahko ponavljaš precej pogosto, takoj ko mine zaljubljenost lahko poiščeš novo. Bi rad to? Življenje te pri 28 letih ni kaj veliko naučilo, je videti iz zapisa tvoje zgodbe, najsi bodi realna ali zgolj virtualna, vendar, kdor te prebere, se lahko marsikaj nauči za svoje realno življenje.
Lep pozdrav.
Jaz mislim, da kdor je v neki “resni” zvezi, še “srečni” po vrhu in se v tem času zaljubi v tretjo osebo, je nekje precej zgrešil v gradnji odnosa, tudi pri poznavanju sebe int. Res je zelo vprašljivo, kaj takšna oseba lahko reši v trenutnem odnosu, zdaj ko je pozornost še bolj usmerjena iz odnosa s trenutnim partnerjem k tretjemu. Mislim, da so možnosti minimalne, saj je v takem odnosu moralo marsikaj škripat. Ne samo v odnosu, tudi v doživljanju sebe, sveta in partnerja. Svetovati v taki situaciji res ne bi znal. Lahko, da se ji z novim partnerjem “izide” s pravim delom, ampak glede na to, da se že na začetku počuti manjvredno, je to bolj slab obet. Imamo pa veliko premalo informacij o trenutnem odnosu s partnerjem. Če se čuti le navezanost, potem gotovo veliko nečesa manjka. Seveda pa tisto, kar manjka, ne pade kar z neba, je treba tud malo “pomigat” z obeh strani.
Zakaj pa ne bi svojega moža/partnerja ljubila?…. tako samo mimogrede. Aja, zakaj že, ker ji je by the way nekdo “the one” zmešal glavo, običajno nastradajo vsi, najbolj trpi pa otrok. Zate pa to ni nič takega ne? Bogi tisti ki te bo dobil, mu boš en dan rekla(predvidevam da si ženska), kako je že una..So what? Love happens…plehko[/quote].
Prosim ce mi obrazlozis ker res ne vem kaj bi rad s tem povedal, da ceprav ljubi drugega mora vstrajati z sedanjim? Zakaj po kaksni teoriji sklepas,da je to edina prava varianta? Kaj ce bi se tebi zgodilo isto? A bi pozabil vse skupaj in zivel kot da se ni nic zgodilo? Ne! Nebi,sama sem bila na istem mesece in mesece sem premlevala in se zrla,na koncu sem spokala in sla. Sedaj ze 5 let zivim z njim,sva porocena in imava svoje otroke,pa tudi iz prejsnjega zakona sincek mu je kot lastni otrok,v zivljenju se nisem bila tako srecna. Torej naj po tvoji logiki vse pozabi in se dela kot da ta drugi sploh ne obstaja, kljub temu,da ga ljubi? Bi ti? Zamisli se malo….[/quote]Moj odgovor:
Ti si pač lahko hvaležna, da si imela srečo, avtorice pa nisem nikjer zasledil, da bi pisala ,da ima težave z možem ali partnerjem, le da je noro zaljubljena….sicer odloča se pa samo ona.
Forum je zaprt za komentiranje.