Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Zakaj zidati?

Zakaj zidati?

Ojla.

Tako na forumu kot med znanci kar pogosto zasledim nacrte o gradnji lastne hise. Okej, ce imas parcelo zastonj, se morda res izplaca, ampak ce jo moras kupovati, je ze samo to blazen strosek. Potem pa dovoljenja, material, delo … pa cas, pa skrbi… pa se kaj, gotovo lahko se vsak kaj doda iz izkusenj.

Sprasujem se, ali se kaj takega sploh izplaca? Kolikor vidim, najbrz ni bistveno drazje, ce kupis ze narejeno hiso. Ali pac? Ko slisim besedo ‘gradnja’, me preplavijo morasti spomini na otrostvo, ko smo dan za dnem in vikend za vikendom viseli na gradbiscu, oce stiri leta prakticno ni izpustil samokolnice iz rok, mama pa je pretekla cele kilometre, ko je stregla delavcem in cistila. In recem lahko samo NEEEE…

Okej, povejte svoje razloge, argumente in izkusnje!

midva z možem bi šla najraje v narejeno vrstno hišo (ker blok za naju ni opcija), tako pa imava veliko parcelo in se sedaj na veliko dajeva s papirji – že tukaj so se vsi načrti porušili in imava vsega več kot dovolj – samo na lokacijsko sva čakala dva meseca, sedaj pa še na delitev parcele do sredine julija, potem prepis, pa še vsa dovoljenja. Imaš prav.

začeti iz nule???

ni govora, midva z možem imava srečo in tretje nadstropje pri njegovih starših (s tem, da se čisto popolnoma nič ne vmešavajo v naju), prizidala sva le manjši prizidek, da imava svoj vhod,

o tem, da bi toliko let garala in si trgala od ust, da bi zgradila svojo, ni govora….

l

Takoj bi šli še enkrat zidat.

Najprej smo živeli v bloku v lastnem stanovanju – morija !!!

Upokojenka v 1. nadstropju ( mi smo bili v 3. zadnjem nadstropju ) je kljub temu, da je komaj hodila, dnevno vohljala po podstrešju in odpirala okna, da smo na koncu imeli valilnico golobov in nismo mogli sušiti perila – gospa je zračila. Da o sporih zaradi popravil ostrešja ne govorim, ko nam je zamakalo ( kaj nas briga – vi ste zadnji ), o stroških čiščenja, vzdrževanja , zakaj prižigate luč na hodniku, če je zunaj še dosti svetlo, pol pa moramo vsi to plačat, kaj ponoči hodite po stopnicah tako glasno….

Aja, ta nabogatejši so bili najbolj neredni plačniki. Ko pa so bili obešeni na oglasni, so bili užaljeni ker so menda POZABILI plačat.

Glede stroškov gradnje pa – mi smo plačevali gradnjo po fazah. Nekaj je bilo prišparanega, nekaj kredita, ostalo pa od prodanega stanovanja. Ni bilo nikakršnega letanja po gradbišču, ne kuharjenja za delavce, ne čakanja 4 leta…

Za malico delavcev je skrbel delodajalec, ne mi. Po domače povedano – delala je registrirana firma, ne pa fušarji.

Sem vidla preveč uničenih družin in zapostavljenih otrok zaradi gradnje sanjskega doma, zato sem se zarekla, da moji otroci zaradi gradnje ne bodo nikoli trpeli.

Glavni problem je najti parcelo z možnostjo napeljat vodo in eektriko ter urejenimi mejami. Tisti lari-fari – priključki v bližini – kolk sem takih vidla. !!!

Pri ogledu parcele v ok. Kamnika je soseda kar ob cesti stala in odganjala kupce češ – mimo moje hiše že ne boste vozili s kamioni ( pa je bila javna cesta ), pa seveda, meja ni bila prava, ker so ji par cm ukradili in so v sporus prodajalcem.

Če imaš denar ti vse uredi firma…. ti samo greš, se zmeniš za načrt (ok kupiš parcelo) in naj se oni zafrkavajo z papirji, delavci, karjolami…. dobiš ključ in pripelješ pohištvo….. To je meni idealno zidanje.

Si pa moraš vzeti čas.

Tisto fušanje in brklanje okoli je pa kriza, a včasih so vsi tako delali… drugi časi ni kaj.

No, saj ni dilema v tem, ali stanovanje ali hisa, ampak v tem, ali je bolje zidati ali kupiti. Ce gledam cene his v LJ in okolici, se mi ne zdijo tako noooro visoke, da bi se bolj izplacalo zidati. Morda mi za primerjavo lahko poveste, koliko ste skupno placali za parcelo + gradnjo ok. 200 m stanovanjske povrsine?

Verjamem, da sva midva že prav redek primer, da zidava hišo povsem z lastnimi sredstvi, zgolj s šparanjem, celo brez kredita, brez kake prodaje stanovanja ali česa podobnega. Kupila sva tudi parcelo, ki je bila pred 4 leti malo cenejša kot so sedaj (zdaj jih pod 10-12 mio SIT v okolici Ljubljane, vsaj na našem koncu, ne dobiš). Res sva se šparanja že kar naveličala, vendar z zadovoljstvom se drugi mesec seliva v novo hišo – avgusta pa se bo naša družina povečala še za enega člana, to bo najino tretje dete. Še sama skoraj ne moreva verjeti, da sva v tako kratkem času uspela toliko ustvariti (z gradnjo sva pričela avgusta 2002), vendar, če imaš voljo se vse da. Da bi zaradi tega družina bistveno trpela nimam občutka, čeprav priznam, da je bilo zame leto pričetka gradnje zelo naporno (kuhanje zidarjem, oskrba dveh malih otrok: 2 leti in 7 mesecev, tudi shujšala sem 5 kg), pomoč domačih pa je bila zelo skromna (še z varstvom ne). Sicer sva za ostala dela (od pokritja hiše naprej) najemala firme, pa vendar je mož še veliko delal na hiši. Največje stroške sva že dala skozi, tako, da si resnično želiva predvsem zdravja in seveda redne službe. Stara sva 35 let. Priznam, da se jaz sama niti pod razno ne bi spustila v gradnjo hiše, mojemu možu pa je bilo samoumevno ravno obratno.

B3,

Pa bi nam ti zaupala recept, kako sta v treh letih, brez začetnih sredstev (prodaje stanovanj , inp.) in brez kreditov zgradila hišico. Če ni preveč osebno ali lahko prosim poveš kakšne prihodke približno imata, da vama je takšen projekt uspel. In kakšna je bila cena (cca) celotnega projekta? Da bi se ostali lažje orientirali. Vsekakr pa pohvalno.

Srečno!

V Ljubljani in njeni neposredni bližini se splača zidati, ker bo tako ceneje. Povsod drugod po Sloveniji se splača kupiti gotovo hišo, ker so bistveno cenejše, kot boš ti vanjo vložil. Ravno prodajamo hišo na Štajerskem za katero bomo dobili polovico toliko, kot smo v njo vložili.

ma sem danes tečna in sem zgoraj spet samo tečkala. K sreči parcelo imava, jo moramo še razdeliti na pol – polovica gre bratu. Midva sva se ravno zaradi kuhanja in pedinanja delavcev ter trajanja gradnje v nedogled odločila za montažko na ključ. Tako da bova morala zrihtati papirje (že to je odisejada. Bi se naj že poleti selili, pa še parcele nimamo razdeljene na pol in prepisane – da delitev in prepis bomo potrebovali kar tri lokacijska dovoljenja x 2 meseca (Maribor)), hiša bo pa stala v slabem mesecu na ključ in potem se vseliva s kufri. Pomisleke pred “rabljeno” hišo pa imam zaradi razporeditve prostorov, ki niso po tvojem merilu, no pa saj se na vse navadiš, sploh če kot študent živiš v več različnih stanovanjih, to ni več noben problem. Poleg tega tudi v vrstnih hišah nimaš kaj dosti miganja po svoje.

Mojadva sta gradila hišo slabi dve leti, tako da nekega trpljenja nismo imeli, sama pa tudi ne mislim biti suženj hiše, pa še celo družino spraviti v suženjstvo odrekanja …

Oja,
stvar družinskih prioritet. Mnogi so prepričani, da se z lastnim delom ogromno prišpara. Če nimaš dobre plače, imaš več časa, torej delaš v svojem protem času; dobra plača navadno pomeni tudi zahtevno delo, kariero delovnik osem ur plus. Navadno ni nujno, to je res!

Midva imava hiško, ampak montažno; narejeno tudi po najini meri; mož je porabil cca 10 dni dopusta zgolj za nadzor, pa še to za nadzor zunanjih izvajalcev, ki jih proizvajalec montažne ni mogel zagotoviti (plinska napeljava, priključki).

Leto bo skuril še kak dan dopusta za urejanje okolice… in to je to.

Mi sicer ne zidamo (si žal ne moremo privoščiti), če pa bi se lahko odločali, bi verjetno kupili že narejeno hišo.

Tudi jaz se še dobro spomnim kako sta se nagarala moja starša, ko sta zidala.

Mene tudi zanima za b3 kako so lahko tako hitro naredila hišo, brez kreditov itn? Mene tudi zanima recept, pa čeprav imam hišo.

Ja kaj, najprej sta šparala 15 let, potem pa dokončala v 3 letih…. to je to.

Kaj je pa tukaj čudnega?

lep dan, bina

Midva sva zemljo res dobilacvendar ni to center ampak obrobje Ljubljane kar je pa zdaj tako ali in. Sva pa res šparala cca 10 let in tudi sama veliko naredila oziroma skoraj vse. In hiška stoji. Otroci niso trpeli ker jih takrat še ni bilo. Nama pa tudi ni bilo takrat težko.
Danes nimam moči, da bi še enkrat šla v to sicer pa saj mi ni treba.
Veliko veliko odrekanja, šparanja in dela pa hiška stoji.
Pa mi ni žal da sva šla v to. Imamo vrt, otroka svoji sobi in seveda mir pred vsemi. To je naš dom lahko rečem s ponosom.

Recept, kako priti do denarja za gradnjo ?

Če ne bi prej imela stanovanja, ne vem , od kje bi vse naabrala.

Ker smo imeli majhno stanovanje zelooo daleč iz LJ, je bila temu primerna tudi prodajna cena stanovanja.

Skoraj ves denar je šel za nakup parcele ( res je imela gradbeno ).

Ko pa začneš računat – ali raje banki mesečno plačaš anuiteto cca 100.000 ali več ali kakšnemu voluharju za na črno oddano stanovanje toliko + še stroški ???? – pri nama ni bilo predolgega razmišljanja – RAJE KREDIT , kot pa podnajemništvo ali životarjenje pri starših.

Mi smo se vselili v zidano hišo po letu in pol, stanovanjski krediti ( oba ga imava ) pa so na 10 let. Tudi to bo kmalu minilo in potem…………life – gremo na križarjenje po Sredozemlju.

Že narejena hiša je ali pa ni bistveno dražja. Midva sva videla nekaj narejenih hiš, nekaj tudi samo načrtov za bodoča naselja. Tole govorim za novogradnje, ker starejših hiš midva sploh nisva gledala.
Odvisno je od lokacije, pa od uporabljenih materialov. Pri že narejenih hišah mene moti to, da ni narejena po mojem okusu, tako glede zunanjosti kot glede razporeditve prostorov. Pa povečini so parcele okoli takih hiš bolj majhne.

Midva ravno sedaj iščeva parcelo, potem pa bova dala zidat, najverjetneje montažno, ker je nama škoda časa in živcev, da bi pacala hišo sto let. So pa parcele v okolici Lj hudo drage, in po mojih izkušnjah pod 20 mio ne prideš, pa še za ta denar je to majhna parcela.

ČAOBAO!

Jagodaa, ma kako urejanje okolice… A nisi vidla novega Kager kataloga? :))

ČAOBAO!

Moje mnenje je, da se ne izplača delati sam. Če delaš sam ne računaš svojega časa in svojega zdravja. Ne računaš tudi stvari, ki jih moraš kupiti – npr. orodje, pa pijačo in hrano – se kar nabere.

Sicer pa velja razmislit, kaj je bolje. Nekaj časa šparat in obračat denar, ali ga pa sproti vlagat v gradnjo? Časovno gledano zna bit prva varianta celo hitrejša! Če pa vlagaš v gradnjo imaš mrtev kapital, pa še propada ti sproti in na koncu se vseliš v nekaj let staro hišo. Veš, spravit hišo pod streho pravzaprav ni noben strošek. Resnični stroški se potem šele začnejo.

Midva sva parcelo kupila v okolici Ljubljane leta 2000. Graditi sva začela pa poleti 2003 – samo klet. Vmes sva za pol leta zaspala, ker se je zataknilo z elektriko. Vselili smo se decembra 2004. Imava ca. 5 mio kredita, ostalo je bilo pa stanovanje in tisto, kar prišparaš in veliko odrekanja.

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close