Zakaj vam je fajn kampirat?

Jaz se isto sprašujem za tisti kamp pred Izolo, ki je čisto ob cesti. Notri sicer ne vem, kako je, ampak ko vidim tiste prikolice parkirane čisto ob cesti pa me res zanima, komu je užitek kampirat ob tako prometni cesti.[/quote]

Se strinjam, tisto je tudi groza. Enkrat je moja prijteljica še pred leti delala tam čez poletje in mi je povedala, da prihajajo tja baje vedno isti ljudje (kar nekaj Avstrijcev), ki jim je tisti kamp slika lepote, ker drugače živijo v nekih majhnih blokih v zgoščenih naseljih, tukaj pa se zjutraj zbudiš in (besede enega gosta) takoj vidiš morje in ladje. Saj morda smo mi malo preveč navajeni tega, kakšen narod iz betonskega socrealističnega blokovskega naselja, kjer vsak dan gleda dimnike fabrk, je pa navdušen. Kaj pa vem. Mene ne spraviš tja.

Nič ne kvasimo, tako je. Prihodnji teden odhajam na Djerbo, letal, ponudba All inclusive, cena na osebo 439€. Torej za dva 878€. S seboj rabiva pa maximalno 100€ za kakšne nakupe. Na Brniku se mi začne dopust, ne rabim pakirat kot nora, si razbijat glave ob kateri uri bo najbolje iti, se gužvat ure in ure po meji in cesti.
Povej mi prosim, kje na Hrvaškem bi letovala ceneje?

če vam je vrhunec dopusta ležanje ob bazenu in basanje s hrano, je najbolje iti v Žusterno.

V Grčijo greš, da še kaj vidiš, spoznaš ljudi, obiščeš njihove znamenitosti itd., ne pa da se prekladaš po hotelskem kompleksu, džizs, no.

V sobo, iz sobe, zajtrk, v sobo,na bazen,malca, v sobo, kosilo, na bazen, malca, v sobo, večerja …in to tako 7 dni!! Če pa bosta šla malo pogledat okrog (to naj bi bil namen obiska Tunizije), bo pa takoj 200-300 na osebo več. Potem pa ne bo več v sobo, iz sobe, v sobo…V sobo, iz sobe lahko delata tudi v Piranu, Pireču…za manjši denar

Saj ravno zato, ker se ne hodimo na dopust samo kopat, hodimo okoli po svetu, kjer je še kaj za videt.
Poleg tega, malo si poglej agencijsko ponudbo. Za 500 evrov dobiš tud že polpenzion v Grčiji, v ne najslabšem hotelu, z avionom in vsemi taksami vred. Se pravi jurja za dva.
In če solidnemu apartmaju na Hrvaškem za 600 evrov prišteješ še prevoz pa hrano … si tud tam nekje blizu. Tud če hrano vlečeš s sabo, kar zgleda Slovenčki zlo radi delajo in pol zgleda kot da je zastonj … Je pa doma treba kupit pa tovorit sem in tja.[/quote]

No, jaz ko grem morje, se grem kopat, se sončit, poležavat v senci, brat knjige, skratka bolj kot ne lenarit.. Na 40 stopinjah se mi pa res ne da razgledovat. Pač nisem oseba, ki se ji mora stalno nekaj dogajat in ki mora bit stalno nekaj animirana. Saj grem tudi kaj pogledat, ampak na morje grem zaradi morja, ne zaradi nekih znamenitosti. Ko hočem gledat znamenitosti, grem kam drugam.
O polpenzionih v Grčiji za 500 evrov sem pa že zgoraj napisala. Sranje. Poleg tega pa se moraš v Grčiji obvezno vozit na plažo, če hoče prit na tiste lepe. Tiste mestne plaže oz. plaže v turističnih naseljih so sranje. Tam nikjer ne dobiš apartmaja ali hotela blizu lepe plaže, na HRv pa to dobiš. Malo preveč idealizirate to Grčijo (ki je poleg vsega še polna pijane britanske mladine, nekatera nasilja so čisto britanska v bistvu, in totalno skomercializirana).

Predvsem se vidi, da iz tebe govori nevoščljivost in da še nisi bila tam. Poglej še malo preko svojega plota. 200-300€???? Si nora?
Obstajajo tudi drugačni načini raziskovanja Tunizije, ne le fakultativni izleti, ki ti jih nudijo agencije, veš. In predvsem močno cenejši. Lani na primer, nama je taksist računal celih 30€, da naju je ves dan (!!) vozil okoli, nama pokazal znamenitosti, predvsem pa vsakdanje življenje. Kar fakultativni izleti ne pokažejo. Med drugim naju je peljal v svojo vas na čaj, pokazal kako živijo v resnici.
Resno; poglej preko svojega plota.

Tole ni čisto res. Prakticirava Grčijo septembra, ko so cene že posezonske. Trajekt Benetke – Patras 85 evrov povratna karta. Notranje linije trajektov (seliva se na tri, štiri kikladske otoke) od 10 do 30 evrov. Soba oziroma studio, za katerega se zmeniva kar v pristanišču, 20 evrov. Hrana zunaj tako nekako kot pri nas, večerja za dva nikoli več kot 20 evrov. Za zajtrk si kaj pripraviva sama in kupiva v trgovini. Tako da za enomesečno potepanje po Grčiji v lastni režiji nikoli ne zapraviva več kot 2500 evrov, pa v bistvu ne gledava na denar. Bi se dalo tudi ceneje priti skozi…
Kar se pa kampiranja tiče – s starši sem v prikolici kampirala 25 let in mi je bilo všeč. Celodnevno bivanje v naravi, “na komot”. Tudi midva z možem čez vikende kampirava ob slovenskih rekah s šotorom. Pomanjkljivost kampiranja s prikolico vidim v tem, da si lociran vedno na isti kraj (če si pavšalist), vsako leto srečuješ iste osebe, krajev za potepanje in raziskovanje kmalu zmanjka. Sem človek, ki želi čim več videti in zato se rada selim. Še ena pomanjkljivost, ki sem jo videla sčasoma – Hrvati nimajo pojma o turizmu. Molzejo denar za kampe, vendar jih ne urejajo. Septembra so že vsi vsega naveličani in se jim ne da več delat. V Grčiji traja sezona do sredine oktobra, pa si še vsi želijo potegnit kakšen denar od turistov.
Hoteli in apartmaji pa tudi mene ne pritegnejo. Sem bila tudi že v hotelih, pa preživim le, če rentava avto in raziskujeva deželo.

Difenbahija, nobena nevoščljivost ne govori iz mene. Bila sem že tam…na približno 4-5 koncih.Zato vem, kako to izgleda.Sicer ne bi pisala, se ti ne zdi? Midva sva vedno vzela rent a car…hodila okrog. To je bil tudi razlog,da sva šla….Kreta, Ciper,Rodos, Mallorca, Tenerife…ZATO vem, da stane veliko več kot v prospektu. Če si pa samo po programu, je pa še vseeno malo dražje kot na hrvaškem.

Saj ravno zato, ker se ne hodimo na dopust samo kopat, hodimo okoli po svetu, kjer je še kaj za videt.
Poleg tega, malo si poglej agencijsko ponudbo. Za 500 evrov dobiš tud že polpenzion v Grčiji, v ne najslabšem hotelu, z avionom in vsemi taksami vred. Se pravi jurja za dva.
In če solidnemu apartmaju na Hrvaškem za 600 evrov prišteješ še prevoz pa hrano … si tud tam nekje blizu. Tud če hrano vlečeš s sabo, kar zgleda Slovenčki zlo radi delajo in pol zgleda kot da je zastonj … Je pa doma treba kupit pa tovorit sem in tja.[/quote]

No, jaz ko grem morje, se grem kopat, se sončit, poležavat v senci, brat knjige, skratka bolj kot ne lenarit.. Na 40 stopinjah se mi pa res ne da razgledovat. Pač nisem oseba, ki se ji mora stalno nekaj dogajat in ki mora bit stalno nekaj animirana. Saj grem tudi kaj pogledat, ampak na morje grem zaradi morja, ne zaradi nekih znamenitosti. Ko hočem gledat znamenitosti, grem kam drugam.
O polpenzionih v Grčiji za 500 evrov sem pa že zgoraj napisala. Sranje. Poleg tega pa se moraš v Grčiji obvezno vozit na plažo, če hoče prit na tiste lepe. Tiste mestne plaže oz. plaže v turističnih naseljih so sranje. Tam nikjer ne dobiš apartmaja ali hotela blizu lepe plaže, na HRv pa to dobiš. Malo preveč idealizirate to Grčijo (ki je poleg vsega še polna pijane britanske mladine, nekatera nasilja so čisto britanska v bistvu, in totalno skomercializirana).[/quote]

Če ti je samo do lenarjenja in ležanja na plaži, pa ti res ni treba v Grčijo, no. Pa še poleti v tisto vročino! Se strinjam, če ti je samo do tega, je Hrvaška idealna.

Mi smo v Grčijo šli konec maja, ker smo si predvsem hoteli ogledati deželo in spoznati domačine, hkrati pa se še malo kopati, kar je tudi šlo ,temperature ravno pravšnje, turistov skoraj nobenih. Idila. Jaz deželo, v katero grem, rada spoznam, ponavadi dobro poznam zgodovino in vem, kaj si želim ogledati še preden grem. Če si želim ležanja na plaži, grem do Poreča.:)

Na nobenem kikladskem otoku nisem videla pijane britanske mladine! Še Ios, kamor so se pred leti valile trume slovenskih razgrajaških maturantov, je postal povsem penzionističen otok. Le kje v Grčiji pa si bila? Predvidevam, da na jonskih otokih, ki niti najmanj ne predstavljajo tipičnih grških otokov.

Če hočeš lenarjenje, poležavanje, pojdi na hrvaško. Če pa hočeš kaj videti, pojdi ven (grški, španski…otoki..pa še.pa še). Tja se, vendar, ne hodi izležavat. Tam je toliko za videt.

Ljudje smo različni.
Mi smo dolgo kampirali, nato smo se odločili in prikolico prodali, ko sta otroka začela hoditi s prijatelji na morje.
Od takrat sva z možem prepotovala precej sveta, z letalom in vedno najameva avtomobil, tako da hotel, kakršenkoli že je, me kaj dosti ne zanima. vćasih imava najetoa samo sobo, včasih z zajtrkom, če je cena ugodna tudi s polpenzionom, na oddaljenih, prekooceanskih destinacijah tudi AI. Tako sva imela na Kubi in v Dominikani AI, ampak zaradi tega nisva vse dni ždela v ali ob hotelu. Na Kubi sva najela avto in si ogledala dobršen del države, v DR sva najela lokalne vodiče in vsak 2. dan odhajala na razne izlete. Sva se pa čudila ljudem,večini njih, ki so pripravljeni odšteti toliko denarja za to, da tam 3 tedne ležijo ob hotelskem bazenu, niti do plaže se jim ne ljubi.
Meni kaj takega ne pride na misel, ker potem je vseeno, če se zapeljem do Žusterne, kot je ena zgoraj napisala.
Vsako leto pa greva, včasih samo za 5,6 dni na Hrvaško, z avtom, čisto na easy, se ustavljava tu in tam, prespiva, kjer naju dohiti noč in se imava fino.
Strinjam pa se, da je za otroke kampiranje super.

Wenga, pa sej pravim, da si grem tudi kaj ogledat. Ampak za lenarjenje mi je pa najbolje it na Hrvaško, predvsem v Dalmacijo. Na grške otoke, ko grem, pa obvezno dva, tri dni za pohajkovanje, čeprav na kakšnih otokih tudi nimaš ne vem kaj zdaj za videt. na Kosu recimo v enem dnevu prevoziš otok po dolgem in počez in si vse lahko ogledaš, drugi dan greš v Bodrum v Turčijo in to je to. Na Krfu tudi nimaš ne vem kaj za vidit, tista Sisijina palača in to je skoraj to. Tam na severu ottoka so sicer neke pečine zaljubljencev al kaj že, ki jih prodajajo kot največje čudo, ko pa prideš tja, je pa kar nekaj. Dostikrat je tako, da prodajajo nekaj kot suho zlato, v resnici pa ni nič od nič. Se pa v Grčiji vsak dan vozioš na drugo plažo.
In rentanje avta ali skuterja tudi nekaj stane. In stanejo tudi pijačke, sladoledi, kaki spominki, vstopnine,…Tako da jaz ne vem, kako lahko nekdo trdi, da vzame zraven na dopust samo 100 evrov in kao pride skozi. Ne verjamem.

Ja, saj sem razumela. In se strinjam s teboj. Tudi meni je za lenarjenje najboljša Hrvaška. Ali pa pri nas pred bajto..)

Ni, sem ti dokazala. Tudi če bi bila samo po programu, je ceneje. Povej, kje na Hrvaškem lahko letujem ceneje od 878€ za dva – v najdražjem terminu konec julija, začetek avgusta (na ta termin sva žal vezana zaradi kolektivnih dopustov)?

Po vsem prebranem…ali mislite, da je sploh kdo, ki se hodi kopat in izležavat na grške, špaanske otoke za večji denar kot za izležavanje na HR? Pa da zraven v avion vzame še 4-5 mesečnega otroka !?:(

Jaz tud nisem človek za kamp ampak predvsem zato, ker mi ni za delat na počitnicah!
V hotelu (Letos bili 5* AL v Turčiji, preko Avstrijskega guleta), v hotelu greš si vzmaeš hrano: nič pomivanje posode, nič priprave hrana vse postreženo. Res je da nisi svoboden če imaš polpenzion če imaš pa AL lahko spiš do enajstih pa dobiš pozni zajtrk. Nekateri pravite, da v največji vročini nimaš v hotelu kaj za delat! Mi smo naprimer odšli v hotelski fitnes, kjer je bilo prijetno hladno poleg tega smo se pa razgibali. Tudi za otroke je tak hotel ideal, lahko sodelujejo v hotelskih animacijah, lahko pa gredo na igrala, ki so običajno blizu bazena in v senčki, če so otroci malo večji lahko gredo tudi na vodne tobogane katerih uporaba je vključena v ceno. Morje je v taki sredozemskihdržvaha toplejše kot Hrvaško. No meni manjka v kampu ravno ta svoboda vsi vidijo kaj ješ za zajtrk, koliko popiješ – torej spremljajo vsak tvoj gib v velikih hotelskih kompleksih tega ni.Poleg tega če v kampu dela en nemir moti cel kamp. Da ne govorim o kuhanju in ostalem delu ter vrsti za WC in podobnih rečeh. Poleg tega je v kampu več različnih insektov in tisi malo bolj občutljivi na pike so potem celi rdeči. To je moje mnenje kar se kampiranja tiče amapk vsak je drugačen in vsak dela tako kakor njemu paše.

ljudje res hodijo v Turčijo, Tunizijo in Grčijo samo zato da čofotajo po bazenu in žrejo? A vi to resno?

V kakšnem dobrem kampu v tujini še nisem bil, drugač pa dvakrat v Istri za par dni. Preživel sem, ampak ponoči v dežju v WC, pa pri sosed so do jutra nekej žlobudral, en drug je smrčal, ko mi je pasal spat, pa tud mi smo delal galamo. Fajn je, da si vsak izbere tak dopust, kot mu paše.

Vsak ima svoj pogled na dopustovanje in oddih, kar je edino pravilno.
Mene so npr. starši navdušili za kampiranje in si skoraj ne znam predstavljati dopusta kako drugače, kot v kampu. Seveda se tudi kampiranje razlikuje med sabo. Eni šotorijo, drugi so raje v prikolicah ali avtodomih, nekaterim je dovolj en teden, drugi bi bili radi vsak dan drugje, tretji pa uživajo v pavšalu. No, jaz sem med slednjimi in zame ni boljšega oddiha, kot preživet recimo od konca aprila nekje do sredine junija v kampu, ko ni nikjer žive duše, tu pa tam pride kdo čez vikend, drugače pa čez teden skoraj ni nikogar razen ptic, kakšnega ježka, zajca, srne. Ker ljudi ni, ni nobene umazanije na wcjih, tuš je v bistvu krop, voda je čista, zrak dišeč, skratka kičasto. Je pa v tem obdobju seveda nestabilno ozračje, kar pomeni, da je lahko tudi deževno, zelo hladno, kar pomeni, da tiste dneve pač bolj bereš, si pod dekico, gledaš tv, se igraš kakšne igre, se zaposliš, kot ti paše. Nekje proti koncu maja se začnejo komarji in če nimaš dobre obrambe, zna biti predvsem zvečer zelo neprijetno.
Ko se začnejo počitnice, ponavadi spokam, ker ne maram vročine, dretja, svinjarije, ki jo pač prinese povečano število turistov, potem nekje od druge polovice avgusta in v septembru pa je spet lepo in takrat se splača iti dol.
Pač to je tisti del dopustovanja, ko se ti odpočijejo možgani in telo, potem pa so še dopusti, ki so aktivni, npr. vikend izleti v prestolnice, popotovanja v druge države, smučanja ipd., to je pa pri meni druga kategorija, vendar nič manj pomembna od kampiranja, čeprav pač na drug način.

Ne prenesem kampov, me ne spraviš tja. Potrebujem določen komfort, kolikor toliko svoj wc (ne da ga delim s 50 ljudmi), urejen in čist tuš, sobo, v kateri normalno vstanem iz postelje, ne da se plazim in kjer ne mrgoli naokoli insektov. Nočem glasnih sosedov (zame ni dopusta brez miru in tišine, še lifa ne, kaj šele oddiha) in nekih ‘žurov’, poznih klepetov, tujih ražnjičev. Nobenega užitka ne vidim v tem, da si na divje pripravljam hrano, potem pa nimam kje normalno pomiti posode itd.

Smešno mi je sicer, kako eni kampiranje enačite s stvarmi, ki so sicer čisto izbira posameznika. Kaj potrebujete kamp, da se odpoveste urniku, make-upu (??? – kaj, v apartmaju se pa moraš šminkat ali kaj??) in podobno? Jaz make-upa ne nosim niti sredi mesta, ko sem doma. In hkrati ne vidim čisto nič napačnega v tem, da se namalaš zvečer za kak izhod, če ti to paše – tudi sredi počitnic. Čisto razumem, da imate eni radi kampiranje (celo večina mojih znancev in prijateljev ima to rada), vendar mi je res adijo, s čim vse to povezujete oz. da rabite neke zunanje okoliščine, ki vas bodo kao primorale v bolj ‘natur’ life. Je treba v kamp, da ti ni treba make up-a gor dajat ali kaj? Je treba v kamp, da imaš urnik, kakršen hočeš? Ker kaj, v apartmajih ob 7h zvoni budnica ali kaj? V hotelu te silijo jest ali kaj?

Potem pa vse te smešne floskule, da kampiranje potrebujejo tisti, ki imajo kao zahtevne službe in so ful uspešni, da se bojo ‘odklopili’. Jaz imam tako delo, zelo zahtevno in zelo mentalno, a ne potrebujem nobene ‘divjine’, da sem v stiku sama s seboj. Za to, da sem v stiku sama s seboj, skrbim skozi celo leto in ne potrebujem zunanjih prisil, da to dosežem. In tudi te floskule, da si sam s seboj samo, ko si v ‘naravi’, so preprosto omejene. Sama nimam potrebe se na trenutke odpovedovat civilizaciji, ker me civilizacija ne omejuje, mi ni breme, ampak nivo, ki ga potrebujem.

Te fore, da kampirajo ljudje z ‘zahtevnim delom in službo’, so res blesave. Vsi ljudje, ki jih poznam, in ki kampirajo, so tudi sicer mahnjeni na naravo in tam preživljajo precej časa tudi sicer, z izleti itd. Veliko jih je daleč od tega, da bi bili neki ‘uspešneži’. Večina jih ima povprečne službe, celo podpovrečne.

Kot rečeno, če ti kampiranje paše, je to seveda vse lepo in prav. Smešno in celo bedasto je pa, ko se to začne povezovati z nekimi ‘življenjskimi filozofijami’ in osebnostnimi cilji. To je pa samo znamenje puhlosti in predvsem tega, da očitno skozi celo leto taki ljudje niso povezani ne s sabo ne z drugimi in potrebujejo neke ‘odklope’, kjer bojo kao dali duška neki svoji ‘natur’ naravi. Če to potrebujejo, potem pač samo pomeni, da čez leto niso ‘natur’. To pa zveze nima ne s civilizacijo ne z naravo, ampak z notranjim stanjem, za katerega je treba poskrbeti in je čisto vseeno, kje in kako. Bistvo je, da si v stiku s samim seboj pa ni važno, kje to je – noben kraj ni s tem bolj ali manj povezan. Gre samo za preference.

dajte me razsvetlit.[/quote]

Jaz se isto sprašujem za tisti kamp pred Izolo, ki je čisto ob cesti. Notri sicer ne vem, kako je, ampak ko vidim tiste prikolice parkirane čisto ob cesti pa me res zanima, komu je užitek kampirat ob tako prometni cesti.[/quote]

Kamp Jadranka :)))

Poznam ljudi, ki so daleč od revnega, pa neke ulala in nadzahtevne službe pa tudi nimajo, navdušeni kampisti – naturisti. Ok, njihov stil, moj ne. Sama sem bolj na ziher in imam rajši trdno streho nad glavo. Pa malo manjšo gostoto ljudi na enem mestu.

Za popoln odklop so t.i. robinzonske počitnice. Lahko tudi brez elektrike in tekoče vode; se pač malo znajdeš. Edino zdaj sem že prestara in preveč komot, da bi jutranjo kavo kuhala na drva, tako da plinski štedilnik pa že mora bit. 🙂 Oblečeno imaš karkoli ali pa sploh nič. Iz hiške stopiš 10 korakov do morja. Nobenega vlačenja krame na plažo, sedenja v mokrih kopalkah, pa tudi nobenih radovednih ali glasnih sosedov, ponoči samo črički in šumenje valov. Tudi za otroke krasno, dokler so mali. Okrog 300 EUR po glavi, če zaokrožim bogato navzgor, s hrano in potjo vred. V sezoni, seveda. Nerodno je samo, če imaš varianto brez elektrike in je več dni dež. Še vedno pa bolje kot pod šotorom.

Apartmaji so še ceneje. 250 na osebo je prek dovolj. Pa za deževne dni je tv, marsikje internet itd. Je pa treba, če nimaš stalnega mesta, malo poiskati, da najdeš dovolj udobno, dovolj blizu vode itd.

Hoteli so mi dobri za kratke skoke, 2 – 3 dni, da ni treba ne vem kaj pakirat, kuhat, pospravljat… Potem mi pa že presede vsiljen urnik, hrana z vedno istim okusom, bivanje v samo eni sobi, tudi če ima balkon, itd. Enim je pa pač v užitek in jim pomeni edini pravi dopust ležanje ob bazenu, vzgojiteljica (pardon, animatorka) za otroke in 9 obrokov na dan.

Hvala bogu, da smo različni in lahko vsak pride na svoj račun, z nami pa še hotelirji, upravljalci kempov, lastniki apartmajev…

Pri nas smo leta in leta preizkušali vse možne variante. Šotori, lesene hiške, plastične hiške, karavan prikolice, apartmaji, hoteli. Odvisno od časa ki smo ga imeli na voljo, odvisno od destinacije ki smo si jo izbrali in odvisno od stanja družine (starost otrok itd). Vsaka oblika ima svoje pluse in minuse, tako da razna posploševanja ki jih berem tukaj gor, definitivno nimajo nikakršne realne vrednosti. Nasploh pa je večina narejena na čisto napačnih predpostavkah, oziroma neprimerljivih izkušnjah.

Osebno preferiram šotorjenje in ga prakticiram če je le možno (pa žal vedno ni). Ker smo pri nas bolj mirne sorte, si torej izbiramo mirne kampe. Ker ljubimo čistočo si izbiramo kampe, kjer na vsakem WC objektu po cel dan dežurajo čistilke. Pa saj v službi menda tudi hodite v skupne WCje?! Ker ne maramo insektov smo si kupili šotor, skozi katerega ne morejo niti tigrasti komarji. Zvečer pred šotorom pa na mizi gori svečka z vdelanimi dišavami, ki uspešno odganjajo mrčes. Ker ne maramo biti mokri smo kupili šotor z visokim vodnim stolpcem, ki definitivno ne pušča niti ob nalivih, niti na notranji strani ne kondenzira vlage. Ker ne maram biti v slabem vremenu v polsedečem položaju smo si kupili šotor, v katerem lahko normalno stojimo in se gibljemo. Ker gremo na dopustu “na dopust” to pomeni da minimalno kuhamo. Zajtrkuješ nekaj običajnega/svežega iz trgovine, opoldne pripravimo obilno solato, okrepljeno z recimo makaroni (ki so kuhani na ekspres), večerjamo zunaj v restavracijah. Če pa že kuhamo, kuhamo na prenosni indukciji ki je majhna, lahka, ekstra hitra in neodvisna od vetra. Pa seveda obstaja tudi čudež, imenovan “vremenska napoved”. Če greš s šotorom, jo pač sproti preverjaš (imajo nalepljeno na recepcijah). Če je dež en dan, ni panike. Če prihaja večja pošiljka pač spokaš kam drugam, ali pa se preseliš v apartma ali hišico, karkoli pač ponujajo, oziroma prekineš dopust (ja kaj naj pa človek dela en teden na morju, če je dež?) Pri hotelskih/apartmajskih aranžmajih si kaj takega najbrž težko privoščiš?!

Kaj hočem povedati. Če kupiš šotorsko sranje za nekaj 10 evrov ki pušča ob prvi rosi, v drugem letu starosti mu popokajo vse palice, skozi luknje pa silijo komarji in mravlje si si pač sam kriv. Torej daj za šotor nekaj več denarja in dobiš kvaliteto. Če siliš v cenene kampe, kjer je večina SLO, CRO in ITA narodnosti pač ne pričakuj miru, reda in čistoče. Pojdi torej v dražjega, ki izpolnjuje kvalitativne norme. Na nove zvoke okolice se povprečen človek privadi v dnevu ali dveh. Če se v tem času ne, obstaja rešitev. Naj bo dopust aktiven, hodite, plavajte, kolesarite, igrajte tenis… pa se boste zmatrali in zaspali kot ubiti. Bo koristilo vašemu telesu, vašemu duhu, pa še na hitro boste premostili privajanje. Če pa je nekdo bolezensko nespečen, prodajajo zamaške za ušesa, skozi katera ravno prav slišiš, oziroma ne slišiš, jih pa v ušesih skoraj ne čutiš. In če ti sosedje niso všeč pač zgrabiš šotor za palice in preneseš na drugo parcelo. Če še vedno ne gre, vam pa ni pomoči. Pač sodite v tisti mali procent kroničnih tečnob, ki jim nič ni zadosti dobro 🙂 Eni jamrajo, da se jim ne da pripravljati krame in delati… Obleko in obutev moraš vzeti v vsakem primeru, pa bil v hotelu ali pa v šotoru. Nekaj pripomočkov za kopanje, sončenje, mazanje, zaščito tudi. Tisto kar je več je le par stolčkov, mizica, en kuhalnik, dve posodi, šotor. Da vse tisto spraviš v avto traja nekaj minut, za postavitev našega šotora potrebujemo cca 15 minut pri prispetju in 15 minut pri odhodu. Tako da resnično ne razumem, kje je tu problem.

Pa še nekaj je. Pred kakim mesecem je bil na TV intervju z enim od LJ raperjev. Dečko je povedal, da je že nekajkrat odšel peš na znano, nekaj sto kilometrsko pot. Na začudenje novinarke zakaj peš, je odgovoril nekako takole: “Ljudje smo se v svojih betonskih škatlah že močno oddaljili od podobe človeka, kakršen v resnici je. Ko grem peš po naravi, ko srečujem ljudi, gledamo in poslušamo stvari okoli sebe, se v samo par dnevih dobesedno prelevimo spet v svojo prvobitno obliko, obliko človeka kot naravnega bitja. Mislimo in dojemamo drugače, se povezujemo, postanemo tolerantnejši. To je neopisljiva in neprecenljiva izkušnja, ki obogati in spremeni človeka”.
In pri tem mu dam čisto prav. Zato ljudi delim na tiste ki so že poskusili, vztrajali dovolj dolgo da so začutili naravo v sebi, se zlili z njo in zaživeli drugače in tiste ki še niso poskusili, ali pa so, pa so prehitro odnehali. Zato se tisti prvi kot verniki oklepajo vsake možnosti, da bi doživetje ponovili. Tisti drugi pa se raje oklepajo varnega zavetja spremenjene, betonske oblike življenja. V katerem ne funkcionirajo kot primarni človek, ampak kot človek-potrošnik.
Pa ne pravim, da je to drugo slabo. Pravim samo, da je zame osebno, ker živim oba načina, pač tisti prvi boljši.

P.S: Pa ne se kregat. Jeza škodi lepoti in od nje raste rit 🙂

ah dej, kup floskul in precej vase zaverovano črno-belo slikanje. če tebi paše glomazit po naravi, izvoli, samo obsodit vse tiste, ki jim do tega ni, da ‘se oklepajo betona’ in funkcionirajo samo kot ‘potrošniki’ je pa jasno pokazalo, da se za tvojim kvazi svetovljanstvom skriva en precej zadrt in vase zaverovan človek, ki misli, da je boga za brado prijel s svojim edinim zveličavnim načinom življenja in razmišljanja. Pa itak že dolgočasne, zlajnane pavšalne trditve o tem, kako je ‘narava kul, vse ostalo je pa potrošništvo’. a dej no mir.Take floskusle so samo odraz nezrelih umov, ki mimo svojega nosa in zelo poenostavljenega pogleda na svet ne vidijo. Da o tvojih diktatih, kako naj bi ljudje preživljali dopust, niti ne govorim. Skratka, več ali manj si skozi svoj sestavek pokazal precejšnjo omejenost in zaverovanost v svoj edini prav.

puhlica, ki si jo na koncu navrgel, kao ‘ne pravim, da je to slabo’, je zgolj to – puhlica, zato da boš izpadel kao kul in lep. samo si žal v zgornjem stavku jasno povedal, za kako superiornega se imaš s svojimi kampiranji in kako poln predsodkov s do tistih, ki tvojih zveličavnih vrednot ne delijo.

Kakršnakoli delitev ljudi je itak že po defaultu omejena in odraz nedoralsega uma, ki hoče vse spravit v svoje, svojim malim mejam prikrojene škatlice.

da ne bo pomote – ne hodim kampirat, ker mi ni, a ne hodim niti v hotele/apartmaje, ker mi ni. v bistvu mi za počitnikovanje na morju dol visi, svoje ‘dopuste’ imam na čisto drugačen način – bi te presenetilo, kaj je v resnici avtentičnost. Obstajajo izkušnje, o katerih se ti še sanja ne.

Meni so vsa počitnikovanja brezveze in me ne vleče v nobeno od oblik, samo mi pa na kraj pameti ne pride poveličevat mojega načina, kaj šele ljudi rangirat med ‘pristne’ in med ‘potrošnike’ in to na podlagi enega dokaj brezveznega, nepomembnega kriterija, ali se jim da hodit v naravo ali ne. Kljub temu da je ‘narava’ postala novodobni bog in simbol za vse, kar naj bi človek iskal in bil (oh!), ima človek v sebi še veliko več, brez skrbi, in se njegove življenjske izbire ne zvedejo na to, ali izbere ‘beton’ ali ‘gozd’.
Najbrž ti je res lepo, ko imaš tako simpl kriterije, samo pa marsikaj zamujaš – predvsem večplastnost življenja in odprtost, ko se predvsem ti oklepaš – svojih predsodkov namreč. In zaradi tega ves tvoj sestavek popolnoma izgubi smisel, ker razkrije navadnega zadrteža, ki misli, da so edino njegove izbire zveličavne in tiste ‘prave’, ob tem pa sploh ne vidi celega spektra drugih možnosti in raznolikosti ljudi. Ker tudi tvoja delitev na folk, ki mu je do narave, in na tiste, ki mu ni, je milo rečeno revna, omejena in skrajno redukcijska. In to pove predvsem zelo veliko o tebi in ozkosti tvojega duha ter pogleda na svet.

pa lp, se mi ne da debatirat, ker je za to potreben širok sogovornik, ki ga tu ni – samo hotela sem malo razkriti tvoje štorije.