zakaj se zelo visoke ženske…
Ja to vam je res prirojeno.
Po naravi ste vedno v dvomih, skrbeh. Moški smo bolj sigurni vase in nas ne skrbi toliko.
To bi lahko razložili z dejstvom, da ve nekoč postanete mame in rabite skrbet, kako bo, na moškem pa je da zna ta dvom pregnat, ne pa razpihat, kar premnogokrat počno ti novodobni fantiči in potem se punce pritožujete, da ni pravih moških…
Ta vaš dvom v vse in vsakogar je v bistvu preizkušnja za fante koliko jih je res v hlačah, kako se bodo odrezali kot očetje in cagavca takrat res nobena ne rabi. ;)[/quote]
Wrong, še pri nobenem se nisem vprašala, kako bi se odrezal kot foter, saj ne iščem partnerja zaradi otrok, jih ne nameravam imeti – Zemlja je tako ali tako prenaseljena pa tudi v vlogi mame se ne vidim, kljub dokazom da me otroci obožujejo 😉 Tako, da ni treba vseh žensk vtakniti v isti predal, obstajamo tudi takšne, ki imamo druge cilje in ne likarit pa pucat moža pa kuhat za več lačnih ust…dejansko se mi misel na to gabi, kaj šele če bi bilo res…ojej :([/quote]To, da se ti zavestno ne vidiš v tej vlogi še ne pomeni da o tem ne “razmišlja” tvoja podzavest.
Ne verjamem, da lahko tako na hitro prikriješ miljone let evolucije ;)))
Wrong, še pri nobenem se nisem vprašala, kako bi se odrezal kot foter, saj ne iščem partnerja zaradi otrok, jih ne nameravam imeti – Zemlja je tako ali tako prenaseljena pa tudi v vlogi mame se ne vidim, kljub dokazom da me otroci obožujejo 😉 Tako, da ni treba vseh žensk vtakniti v isti predal, obstajamo tudi takšne, ki imamo druge cilje in ne likarit pa pucat moža pa kuhat za več lačnih ust…dejansko se mi misel na to gabi, kaj šele če bi bilo res…ojej :([/quote]To, da se ti zavestno ne vidiš v tej vlogi še ne pomeni da o tem ne “razmišlja” tvoja podzavest.
Ne verjamem, da lahko tako na hitro prikriješ miljone let evolucije ;)))[/quote]
Ta tvoj odgovor diši po tem, da so vse ženske po tvoji logiki enake – naj kar bodo, mene se to neposredno ne tiče le da tu na forumu lahko povem kako razmišljam. Zavest precej sodeluje s podzavestjo, morebiti bolj kakor se sploh zavedamo, zato pa se nam dogaja, da ko se zjutraj zbudimo imamo odgovor na vprašanje, ki ga včeraj nismo vedeli 😉 Zakaj bi bila reprodukcija prioriteta vsaki? Ne razumem tega ne glede na povezljivost z evolucijo.
Pri sebi nisem opazila, da bi imela razvit materinski nagon pa tudi drugače me vloge mame odbija, saj ne da je z otroci kaj narobe – daleč od tega, toda jaz sem se odločila svoje življenje drugače preživeti in hvala bogu, da živim v času in okolju, kjer je to sprejemljivo.
Pri sebi nisem opazila, da bi imela razvit materinski nagon pa tudi drugače me vloge mame odbija, saj ne da je z otroci kaj narobe – daleč od tega, toda jaz sem se odločila svoje življenje drugače preživeti in hvala bogu, da živim v času in okolju, kjer je to sprejemljivo.[/quote]
Vsekakor je bolj pošteno, da si to priznaš, kot pa nekatere, ki se silijo v materinsko vlogo, ker družba to pričakuje, ker jim odšteva “biološka ura”, da bodo “luštne mamice”, potem pa so zanič matere. Vsak ni družinski človek. Veliko ljudi je, ki so zelo slabi roditelji, še posebej ti, ki imajo neko notranjo nujo, da se poplnoma poistovečajo s to vlogo, se postavljajo in omalovažujejo one, ki nimajo otrok.
Ko in ČE boš spoznala moškega, ki te bo sprejel, spoštoval, z drugimi besedami ljubil, boš “požrla” (se opravičujem izrazu) te besede kot klošar deci vina. 🙂 Kar naenkrat bo predsodek postal življenjska želja. Do zdaj pa je v tvojih besedah čutit nek strah, jezo morda, zamero, ne vem. Kar je normalno. Pravilno pa je, da slediš svojim željam, ne glede na to, kaj počnejo drugi. Se pravi, če nimaš želje po otroku, je tudi prav, da poskrbiš, da ne zanosiš.
Saj zunanja urejenost, ni pogojena z notranjimi občutki zadovoljstva ali nezadovljstva.
Lahko sem v sebi nezadovoljen, pa sem vseeno vedno urejen.In obratno….
Po drugi strani pa so neki očitki, že izraz nezadovoljstva. Če živimo z nekom, ki se sčasoma zanemari in nas to moti, tudi sami postanemo nezadovoljni. Ker nekdo ne ustreza našim merilom urejenosti, se lahko počutimo nezadovoljne zaradi občutka nemoči, da bi kaj spremenili.
Če ne bi čutila želje po materinskosti, ne bi čutila odbijanja.
V otroku vidiš sebe in s tem vse tiste slabe izkušnje, ki so s tem povezane…Zato te to odbija, ker se ne želiš s tem soočiti, če bi imela svojega otroka.
Biti mama oz. vloga mame, je prav tako del nas…Je del naših vzorcev in prepričanj o tem, kakšen je ta naš svet. In ti vzorci delujejo brez naše volje in težijo k temu, da se uresničijo. Le bolečina nas ustavi pred tem, da bi naredili nekaj, kar so drugi počeli.
Bla, bla, bla. Jaz sem že 40+ in če se do sedaj ni pojavila želja, se tudi kasneje verjetno ne bo. In mojega moškega ne nameravam menjati, upam, da tudi on mene ne :). Če pa se nama zgodi, da bova šla narazen pa tudi z drugim moškim ne nameravam imet otrok, če ne drugega, bom že preveč v letih.
Matjazko, prav imaš.
Pač nismo vse take, da bi si želele otroke. Čisto ok so mi sestrini otroci pa svakovi otroki. Najinih pa ne jaz, ne moj partner ne pogrešava.
Ko in ČE boš spoznala moškega, ki te bo sprejel, spoštoval, z drugimi besedami ljubil, boš “požrla” (se opravičujem izrazu) te besede kot klošar deci vina. 🙂 Kar naenkrat bo predsodek postal življenjska želja. Do zdaj pa je v tvojih besedah čutit nek strah, jezo morda, zamero, ne vem. Kar je normalno. Pravilno pa je, da slediš svojim željam, ne glede na to, kaj počnejo drugi. Se pravi, če nimaš želje po otroku, je tudi prav, da poskrbiš, da ne zanosiš.[/quote]
Narobe ste razumele.
Ne pravim, da si kar vse želijo svojega otroka, daleč od tega! Je pa dejstvo (da se malo bolj “duhovno” izrazim ;), da nekatere “duše” bivajo v ženskih telesih, ki so ustvarjena za rojevanje, imajo rodila. A misliš, da je to slučajno ali je temu “hardweru” dodan tudi ustrezen “softwer” in posledično drugačen način razmišljanja, ki omogoča rojenemu bitju preživetje? Nekdo mora ustrezno skrbet zanj 😉
Potem je tale stavek nekako logičen.
Nekdo, ki je evolucijsko (ali po božje, če želite) narejen za dajanje novega življenja nekako mora bit v skrbeh kako bo, ko bo in logično je da ima ta ob sebi nekoga ki ve kako bo, ko bo (čeprav mogoče niti ne ve res 😉
Včasih je bilo to še malo bolj pomembno, danes pa lahko mamice same vzgajajo svoj zarod ….ccccccc
Potem pa “mladički” hodijo okol zasvojeni še vedno “otroci” v odraslih telesih in se sprašujejo zakaj ….
Narobe ste razumele.
Ne pravim, da si kar vse želijo svojega otroka, daleč od tega! Je pa dejstvo (da se malo bolj “duhovno” izrazim ;), da nekatere “duše” bivajo v ženskih telesih, ki so ustvarjena za rojevanje, imajo rodila. A misliš, da je to slučajno ali je temu “hardweru” dodan tudi ustrezen “softwer” in posledično drugačen način razmišljanja, ki omogoča rojenemu bitju preživetje? Nekdo mora ustrezno skrbet zanj 😉
Potem je tale stavek nekako logičen.
Nekdo, ki je evolucijsko (ali po božje, če želite) narejen za dajanje novega življenja nekako mora bit v skrbeh kako bo, ko bo in logično je da ima ta ob sebi nekoga ki ve kako bo, ko bo (čeprav mogoče niti ne ve res 😉
Včasih je bilo to še malo bolj pomembno, danes pa lahko mamice same vzgajajo svoj zarod ….ccccccc
Potem pa “mladički” hodijo okol zasvojeni še vedno “otroci” v odraslih telesih in se sprašujejo zakaj ….[/quote]
Zgornje kracanje je daleč od nekega razumskega nivoja. Ženske se (po večini) zavestno odločamo, kako in kaj bi in česa ne bi v življenju počele (se npr odpovemo vlogi matere) in se takoj najdejo samooklicani psihoanalitiki, da lahko o tem nemudoma karkoli blebetajo in delajo neke bizarne zaključke, zakaj nekatere tako razmišljamo – namesto, da bi pogledali na svet bolj racionalno in z manj vmešavanj psihe, evolucije. Res bi bil čas, da se nekateri končno zbudite, in ne zmešate vsake stvari, ki ni po vaši meri ali pričakovanjih z nekim brezveznim flancanjem v tri krasne. Le kdo vas v življenju jemlje resno…tisti si je res ubog.
Ni ravno tako, kot praviš.
Ta zavestna odločitev temelji na nezavednih vzorcih, ki jih ne poznamo in potem mislimo, da imamo svobodno voljo…
Če bi se poglobila vase, bi našla razlog za svojo “zavestno” odločitev. In ta razlog je nastal veliko prej, preden si sploh vedela kaj je to nosečnost in biti mati.
Narobe ste razumele.
Ne pravim, da si kar vse želijo svojega otroka, daleč od tega! Je pa dejstvo (da se malo bolj “duhovno” izrazim ;), da nekatere “duše” bivajo v ženskih telesih, ki so ustvarjena za rojevanje, imajo rodila. A misliš, da je to slučajno ali je temu “hardweru” dodan tudi ustrezen “softwer” in posledično drugačen način razmišljanja, ki omogoča rojenemu bitju preživetje? Nekdo mora ustrezno skrbet zanj 😉
Potem je tale stavek nekako logičen.
Nekdo, ki je evolucijsko (ali po božje, če želite) narejen za dajanje novega življenja nekako mora bit v skrbeh kako bo, ko bo in logično je da ima ta ob sebi nekoga ki ve kako bo, ko bo (čeprav mogoče niti ne ve res 😉
Včasih je bilo to še malo bolj pomembno, danes pa lahko mamice same vzgajajo svoj zarod ….ccccccc
Potem pa “mladički” hodijo okol zasvojeni še vedno “otroci” v odraslih telesih in se sprašujejo zakaj ….[/quote]
Zgornje kracanje je daleč od nekega razumskega nivoja. Ženske se (po večini) zavestno odločamo, kako in kaj bi in česa ne bi v življenju počele (se npr odpovemo vlogi matere) in se takoj najdejo samooklicani psihoanalitiki, da lahko o tem nemudoma karkoli blebetajo in delajo neke bizarne zaključke, zakaj nekatere tako razmišljamo – namesto, da bi pogledali na svet bolj racionalno in z manj vmešavanj psihe, evolucije. Res bi bil čas, da se nekateri končno zbudite, in ne zmešate vsake stvari, ki ni po vaši meri ali pričakovanjih z nekim brezveznim flancanjem v tri krasne. Le kdo vas v življenju jemlje resno…tisti si je res ubog.[/quote]
Meni se zdi precej razumsko. Seveda se ženske razumsko odločate, tudi moški se. Tako se ti vsaj zdi. Kar je nezavedno, se ne zavedaš. Vseeno pa lahko razumeš, če želiš. Ne zavedaš pa se (kot tudi večina ne), da tvoje odločitve prihajajo iz podzavestnih želja, občutkov. Razumsko se odločaš, da zadovoljiš te občutke, potrebo po zadovoljitvi nekih vzgibov, ki se odvijajo v podzavesti. Tisto, česar se ne zavedaš. Seveda se ti bo zdaj to zelo neumno, ampak tako to je, le seznanjena še nisi s tem. 🙂
Brez nagona mislim, da ni nihče (pustimo skrajnosti), jih je pa mnogo ki ga tajijo, potlačijo, prikrijejo z nekimi novodobnimi floskulami o svobodni volji…..
Po letih zatajitav pride priznanje, mogoče tudi ne, in se trpljenje nadaljuje do bridkega konca.
Ne vem če se lahko brez posledic sprenevedaš svojega bistva, obstoja.
Škoda je tait lahko se pa sprijazniš z drugačno “usodo”-zavestno, samo potem tudi sam nosi breme odgovornosti za tako početje. In to breme je kar težko in skoraj vsak se nekoč zlomi pod njegovo težo.
Samička, daj navedi še kakšne razumske argumente ne samo “kracat” o samooklicanih psihoanalitikih 😉 :)))
Brez nagona mislim, da ni nihče (pustimo skrajnosti), jih je pa mnogo ki ga tajijo, potlačijo, prikrijejo z nekimi novodobnimi floskulami o svobodni volji….[/quote]
Torej ne verjameš v svobodno voljo, svobodno izbiro?
Če nas ne nadzoruje naš ego, pa nas naša podzavest?[/quote]Zanimiv je poizkus o “svobodni volji” v katerem so merili možganske valove in čas v katerem človek zavestno reagira. “Podzavestna” odločitev je bila vedno hitrejša 🙂
Se pravi so možgani sprocesirali odločitev pred zavestno odločitvijo….. :/
Zato pa je treba stvari ozaveščat, da ne delujemo kot stroji, nagonsko in pod nevemkakšnimi nezavednimi vzorci.
On, torej po tvoje bi morala vsaka ženska rodit samo zato, ker ima zdrava rodila? To je njena obveza ali kako?
Kakšne posledice ima lahko ženska v starosti (po tvoje), če se ne odloči za materinstvo? Pa konkretno, ne nekaj pavšal.
Evo, en kratek filmček na temo osebne svobode, z malo drugačne perspektive.
https://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=33074mpObsg
It’s kinda depressing though.
Forum je zaprt za komentiranje.