zakaj se vsem nekam mudi-norišnica

to je noro, v službi, to vse nekam nori, vse pod pritiskop, ne moreš stvari vredu splanirat, pride nekaj nujnega (in to vsak dan), pol vse napol napraviš, pol pride v delavnicah do napak, pol se pa spet šefi derejo
na kmetijah vse na veliko pa hitro, fda ja hitro zraste, vse umetno, forsirano
na ulici, vsi hodijo mimo tebe kot nekakšni zombiji in hitijo že otroci v osnovni šoli zdaj, z snovjo kr drvijo,…

skratka norišnica, ta kapitalizem nas bo sesul.

Kaj vi mislite o tem?
skratka… kam pelje ta kapitalizem

Ja, človek božji, umiri se najprej sam, a ne. Pa napiši kakšen stavek tko počasi in v miru. Kako lahko pričakuješ, da se bo svet vrtel počasneje, ko pa si sam tko naspidiran?

To je pač davek, ki ga moramo plačevati, če hočemo biti del družbe. Človek mora v sodobnem svetu biti kar fleksibilen, pripravljen sprejemati takšne in drugačne kompromise. Zato pa je potrebno imeti ventile na pravem mestu, da se lahko od časa do časa odklopiš in pozabiš na vse.

Glej, če zaupaš toku življenja, potem sploh ni treba, da se ti kam mudi. In najlepše pri tem je, da se potem bolj ko ne vse samo od sebe uredi. Al mam pa jst tako srečo!!! Vse lepo počasi, pa nobenih planov za naslednji dan – še za eno uro naprej nerada planiram, ker če ni tko, sem potem razočarana. Če pa nič ne pričakuješ, pa nisi nikoli razočaran.

Živi iz dneva v dan, vsak dan posebej in ga izživi do konca.