Zakaj nekdo postane uspešen podjetnik oziroma poslovnež, nekdo drug pa nikoli in celo življenje dela za neko mizerno pla

Je razlika v značaju med njima, se pravi da nelkdo ima poslovno žilico, drugi pa ne ali v čem drugem?

Razlika je v pohlepnosti!Poznam kar nekaj ljudi s katerimi sodelujemo.

Tisti ki gre v S.P. in počasi gradi uspe.Tisti ki pa gre z pohlepom in govoricami,da pa č ima S.P. in da bo imel full denarja,3 avte,4 bajte,pa izgubi,ker se zkridetira.

Trdo delo in prava priložnost?

Najbrž si je treba postaviti cilj in potem narediti vse ali še več, da to dosežeš.
Včasih pa je dovolj, da si rojen v pravo družino?

Ja, razlika je v neki življenski filozofiji. Nekateri so preprosto bolj podjetniškega duha. Iščejo priložnosti in jih tudi vidijo. nekateri pa nismo taki. Nič ni prav, nič ni narobe, tako pač je.

Jaz vidim pri svojih sorodnikih in šefih tole: so bolj ambiciozni, drugače razmišljajo (bolj na široko, kaj vem kako bi to opisala), imajo veliko več energije in so zato veliko bolj delovni, so neustrašni in so tudi bolj pohlepni. Pa vsi so imeli tudi srečo, da so bili ob pravem času na pravem kraju s pravo idejo in denarjem 🙂 (nekateri niti ne velikim…)

Kar nekaj dejavnikov je po mojem. Najprej vztrajnost, delovne navade, odločnost in stremeti k določenim ciljem in uspehu. Biti v pravem trenutku na pravem mestu in izkoristiti priložnost. Nikoli ne obupati in se ne predati, imeti določeno vizijo.

Imajo pogum in pridni so.

Se strinjam s tem. Taki sta recimo moja teta in od moža babica, podjetni, vidita delo in vidita dobiček, nista pohlepni, le nekako znata iz enega € narediti dva ali tri. Obe sta uspeli s to svojo žilico in življenjsko filozofijo preživeti s kmetijo in živeti zelo dobro, šolati otroke in imeti vsega dovolj, tudi v najhujših časih in krizah. Če bi živeli recimo v drugačnih okoliščinah, da bi se rodili kakemu podjetniku, bi danes imeli multinacionalke.

Jaz nisem taka, zame denar in podjetje in bogastvo prinaša tudi neke obveznosti in odgovornost, s katerima se nisem pripravljena nositi.
Sem se tudi jaz dolgo spraševala kako bi, pa kaj bi, kam bi, na srečo sem po samo neštetih poskusih ugotovila, da to ni zame, ker me ne dela srečno 🙂

Neumnost je zaradi lastne zavisti trditi da so pohlepni. Sploh se vam ne sanja koliko dela potrebuješ da uspeš.

Kombinacija vsega. Lahko si rojen z dobrimi lastnostmi in jih ne izkoristiš, ali pa imaš močno željo in veliko vložiš v svoje podjetniške sposobnosti, vlagaš v svoje znanje in sposobnosti.

Predvsem pa je naporno, ker moraš ves čas slediti novostim in se prilagajati.

Puma, neumnost je trditi, da sem zavistna, če vidim, da jim ni nikoli dovolj. Razpočil se bo tako od dela kot hrane, alkohola in denarja, pa še naprej razmišlja, kje bi še več nagrabil… Za kaj bi mu bila recimo zavistna, če si tudi pod razno ne želim vse dneve premišljevati o zaslužkih, se družiti s poslovnimi partnerji (ki so z mano prijazni le zaradi dobičkov), se nalivati z alkoholom in basati s hrano in pri tem zamuditi otroštvo svojih otrok?

Jaz sem bila tista, ki sem rekla, da veliko delajo, veliko več kot sem jaz pripravljena delat… ampak jim tega resnično nisem folž, ker izredno rada počivam, za to pa res ne rabim 400m2 bajte 🙂

Odvisno je od tega, iz katerega sloja si. Ne predstavljam si nekoga, ki izhaja iz proletarskega razreda, da bo uspešen poslovnež. Za to rabiš izobrazbo, te pa proletarci nimajo na pretek – imajo pa mišice…

Odvisno je od tega, iz katerega sloja si. Ne predstavljam si nekoga, ki izhaja iz proletarskega razreda, da bo uspešen poslovnež. Za to rabiš izobrazbo, te pa proletarci nimajo na pretek – imajo pa mišice…[/quote]

Poslovno žilico ima lahko tudi malar, inštalater itn. Ki se ne zaposli v neki firmi, ampak gre lepo na svoje pa še koga zaposli.
Pa še neki, večina nas izhaja iz proletariata, itak, saj koliko je pa bilo pravega meščanskega sloja tu v Slo, za en drobižek. A prejšnji sistem nam je dal dobre možnosti šolanja in prodora navzgor.

Še sreča, da nimam mišic, torej nisem proletarec, hehe…

Puma, neumnost je trditi, da sem zavistna, če vidim, da jim ni nikoli dovolj. Razpočil se bo tako od dela kot hrane, alkohola in denarja, pa še naprej razmišlja, kje bi še več nagrabil… Za kaj bi mu bila recimo zavistna, če si tudi pod razno ne želim vse dneve premišljevati o zaslužkih, se družiti s poslovnimi partnerji (ki so z mano prijazni le zaradi dobičkov), se nalivati z alkoholom in basati s hrano in pri tem zamuditi otroštvo svojih otrok?

Jaz sem bila tista, ki sem rekla, da veliko delajo, veliko več kot sem jaz pripravljena delat… ampak jim tega resnično nisem folž, ker izredno rada počivam, za to pa res ne rabim 400m2 bajte :-)[/quote]

Definicija podjetnika je torej ta, da jim ni nikoli dovolj, da se hočejo razpočiti od dela, hrane, alkohola, denarja…in neprestano razmišljajo kako bi še več nagrabili. 26 ur na dan razmišljajo samo o poslu in vsi po vrsti zanemarjajo svoje družine. Brez zamere a mislim, da ne poznaš kaj dosti podjetnikov. Vsaj ne tako od blizu, da bi lahko karkoli komentirala. S tem ne mislim, da taki kot jih opisuješ ne obstajajo. Nasprotno, obstajajo samo to ne pomeni, da so/smo vsi enaki.

Odvisno je od tega, iz katerega sloja si. Ne predstavljam si nekoga, ki izhaja iz proletarskega razreda, da bo uspešen poslovnež. Za to rabiš izobrazbo, te pa proletarci nimajo na pretek – imajo pa mišice…[/quote]

Tole pa ne bo držalo. Poznam človeka, popolen luzer v otroštvu, dokončana osnovna šola, neurejene družinske razmere, firma pa vsako leto precej nad pol milijona eur dobička, ful zaposlenih.

Ne piši bedarij.

Edina in velika razlika je, kako si sposoben in kako si svoje pridobljeno znanje uspešen tržiti naprej, si postaviti svojo tržno ceno in se znati “prodati”, pa naj bo to na samostojni poti, ali pa ko te zaposli delodajalec direktno. In kako si svoje znanje, storitve sposoben prodati naprej. Nekateri imajo to sposobnost, to je deloma talent in to počnejo in se tržijo na pošteni način. Jih poznam kar nekaj že 20 let.

SLovenija je pa žal valilnica in gnezdo nesposobnežev na splošno, kjer njihova grabežljivost prevlada nad zdravim razumom in poštenostjo.