zakaj na morje?
Ko sem bila mala, je bilo pri nas glede morja vedno cirkus. Mama živčna, ata tečen, ali imamo vse, hrana gor, hrana dol, nabutali smo pol hiše v avto, se furali cel dan, otroci naveličani, tečni, mama panična, da ni kaj pozabila, oče sit vsega, prišli dol, vsako leto na isto parcelo, pa ajde postavit šotor, prepir okoli tega…Mama vsak dan kuhala ma še več kot doma, naveličana, otroci smo se pa tudi po treh dneh naveličali morja, vročine… Kot najstnica mi je bilo morje s starši itak “bedno” in sem ostajala doma, potem sem pa spet začela hodit dol kot študentka, morje, plaže, žur, fantje itd. Uživali na polno. No, zdaj imam pa sama dva mala otroka in nismo še bili na morju tako recimo en teden skupaj. Z možem istočasno skupaj vzameva dopust pa imamo izlete – en dan na obalo, en dan se gremo kopat na jezera, potem gremo tudi da prespimo kam na Gorenjsko, kjer ni take vročine, pa smo v gozdu, lažje pohodne poti, pa kake toplice vikend varianta, kakšen dan pa samo ležimo doma in se valjamo po postelji.
Imam en odpor do tega tradicionalnega morja. To se mi zdi je za mlade, saj jaz sem najbolj uživala ko sem šla brez staršev, s frendi, pa potem kasneje, ko sva takrat še s fantom hodila dol v Dalmacijo, brez obveznosti, seksat in namakat ritke. Z otrokoma pa mi res nekako ni za it… Enostavno ne vidim smisla v tem družinskem “morju”.
Namesto da bi popravila napake staršev in naredila druzinski. Dopust na morju lepo izkusnjo, si zaradi lastnih travm otrokom to odvzela. Egoistka si. Ti ves kako se otroci veselijo morja… jaz vidim.mojega necakca na filmih kuhan in prcen v vodi, slace s pomola, ribe lovi, rakce, uziva… zral mordka klima ze svoje naredita… ti pa gres za vec dni raje prespat v toplice, na morje pa sam za en dan… a v toplice in na gorenjsko se ti pa ni treba pakirat pa vozit… ravn tak enako kot do morja… tak da to so sam tvoji izgovori in nepredelane travme, katerih posledice pa zal cutijo otroci,ki so prikrajsani
Res mi je žal za vse, ki imate tako slabe spomine na svoje otroštvo in počitnice. Meni je bilo že kot otroku poletje in morje nekaj najlepšega na svetu. Sem se morja veselila vseh deset mesecev šole in komaj čakala, da bodo spet počitnice. Da bi bili otroci lahko čimveč časa na morju, so se v družinski hiški na morju menjavali moja starša ter tete in strici. Torej 2 brata in 1 sestra s partnerji so si razdelili poletni čas tako, da je bil na morju vsaj en par z vsemi petimi otroki vred (torej s svojimi otroki in nečaki ter nečakinjami). Dobršen del poletja sta bila z nami tudi dedek in babica. Z bratranci in sestričnami smo uživali naše (vsaj tako se nam je takrat zdelo) neskončno dolge morske počitnice. S sosedovimi otroki smo rasli skupaj in smo prijatelji še sedaj, ko imamo svoje otroke. Meni je morje sinonim za družinske počitnice in kar toplo mi postane pri srcu, ko se spomnim na to. Z bratranci in sestričnami imamo še sedaj zelo močne vezi in naši otroci sedaj preživljajo poletja skupaj, tako kot smo jih mi (zaenkrat šteje naslednja generacija 4 člane, ker še nimajo vsi otrok).
Mislim, da otroci od staršev “podedujejo” odnos do marsičesa – tudi do počitnic ob morju. Če hodijo starši na morje z odporom, to otroci čutijo in ne morejo uživat tako kot bi lahko sicer. Ko ti otroci odrastejo, na morske počitnice nimajo ne vem kako lepih spominov. Ko dobijo svoje otroke, jih nekateri sicer vozijo na morje (vendar z odporom) in otroci seveda to čutijo… Enaka zgodba se seveda odvije pri starših, ki uživajo počitnice ob morju in to svojo radost prenašajo naprej na svoje otroke…
Super, da si uživala na morju, nekateri pa očitno nimajo te sreče. Nevem točno, kaj si želela povedati s svojim postom.
Hvala bogu, da avtorica ne nadaljuje tega kroga počitniških frustracij in jih ne prenaša na svoje otroke. Nekatere govorite o prikrajšanosti, meni se pa zdi ravno nasprotno – otrok bi bil prikrajšan, če bi jih avtorica vlačila na morje, sama ob tem trpela, otroci pa še bolj. Tako pa imajo druge oblike počitnic, na katerih vsi uživajo in morda bodo otroci čez par let šli na morje s frendi, družino, uživali, ker ne bodo meli odpora do morja in evola krog razklenjen.
Avtorica, v bistvu imaš ti nerazčiščene travme do staršev in ne do morja.
Moja starsa sta bila enaka, kreganje, šotor, kuhanje, kreganje, kuhanje, malo na plažo, pa spet kreganje. Muka mi je bila že misel na dopust s starši. Kampiranje še vedno povezujem s ciganskimi šotorišče in ne s počitkom. Zdaj ko imam svojo družino hodimo v apartmaje, se na miru doma spakiramo, ne vlačimo s seboj nič nepotrebnega in uživamo na morju.
Že prav, da si naredite dopust po svojem okusu, ni pa prav, da svoje travme zdraviš tako, da odrekaš družini pravico do izbire.
Zakaj morje? Zaradi drugacne, zdravilne klime, zaradi spoznavanja drugacne flore, favne, ljudi, obicajev, krajev, hrane. S tem si otroci sirijo obzorje.
Tocno ves kaj ni bilo pri vas ok, popravi to s svojo druzino. Zdaj imas priloznost, da pocistis s svojo travmo. Vsi otroci si zelijo morja. Vsi. Seveda jim je lepo tudi v gorah, ob jezerih ampak morje…to pa je tisto tapravo. Ce ste financno spodobni, jim le daj priloznost da spoznajo care morja.
Jaz pa obožujem morje. S starši nismo hodili na morje. Bila sem dvakrat s sorodniki po par dni, to je bilo pa to. Pa ok, tega niti nisem pretirano pogrešala. Ljubezen do morja sem pravzaprav našla že skoraj kot odrasla, ko sem prvič šla bolj na jug, na otoke. Danes morja ne dam več – vsako leto se potrudim, da gremo vsaj za 14 dni nekam na jug s celo družino. Hodimo v apartmaje, bolj na osamljene predele in uživamo vsi :-))) Meni je morje – otočki in mirni zalivi res tisto pravo uživanje in oddih. Res pravi dopust.
To se bere, da sta hodili samo zato, ker so drugi, ne ker bi vam pasalo. Zdaj pa menda že veš kaj ti paše, ne glede na to, kaj je bilo nekoč. Zmoreš ti bolje. Ali ne?
Ja krasno,ampak niso bili vsi dedki v komunisticni partiji in posedovali hise na morju….
[/quote]
Joj, kako idiotski post. Tudi mi smo imeli in še imamo vikend na morju. Moja starša sta ga SAMA spravila skupaj. Že pred davnimi leti. S svojimi LASTNIMI prihranki, pa če ti je to všeč ali ne. In ja, tudi mi smo cela dva meseca preživeli na morju in še vedno jih. Požri se, nevoščljiv in nesposoben osebek, ki si ne znaš ustvariti NIČ.
Ni kazni za starše, kaznovan je otrok.
[/quote]
se pravi je vse, česar si nek starš ne more privoščiti, za otroke kazen? a potem bi morali pod določeno vsoto keša prepovedati razmnoževanje ?
[/quote]
Daj, ne klobasaj. Če sprašuješ kakšna je kazen, če otroka ne pelješ na morju, dobiš pač odgovor v svojem stilu, kaj zdaj??
Forum je zaprt za komentiranje.