Zakaj je umrl Boris Strel ?
Po vsem prebranem, mi je jasno, zakaj je še vedno tabu, čemur sledi obsojanje, če nekdo reče, da je depresiven. Sploh pa če je bil pri psihiatru.
Če nekdo reče, da je kronično utrujen, se ga obsoja.
Kot, da nekateri niso izkusili dovolj trpljenja, da so še vedno pripravljeni obsojat in delit pamet.
Tako ugotoviš kako neverjeten je strah pred rakom, da se o tem ne sme govorit, kakšna je šele groza, da bi te doletelo še kaj hujšega. Pa tudi to obstaja. In takrat os ljudje še bolj nemilostni.
Kaj vse dela strah, nevednost in predsodki.
Ne čudim se, da je vedno več samomorov. Tudi če si po naravi pogumen, optimist, vesel človek, današnja družba z lahkoto poskrbi, da ne zmoreš več. Saj ni nujno, da si ravno bolan (depresiven). Nekomu lahko nekaj pomeni veliko, pa ne vidi več izhoda. Podre se ti družina, še lažje pa firma. Koliko podjetnikov je že končalo življenje zaradi dolgov in ostalega, na kar ne morejo imeti velikega vpliva. Verjetno bo pa še huje. Vse gre navzdol in nekdo, ki gradi, vlaga v nekaj sebe in še kaj, ne vidi več luči. Premalo se zavedamo tega in morali bi glasneje govoriti o samomoru, raku, depresijah, izkoriščanju ljudi. Zadnje tudi kaznovati in to krepko.
Pozdravljeni! Iz lastnih izkušenj vem, da se v pojačanih depresivnih motnjah pojavijo misli na ničvrednost življenja in kmalu zatem na samomor. Govoriti o tem je bilo včasih tabu, naloga vseh nas pa je, da se o depresijah MORAMO pogovarjati in se SOOČATI s težavami v življenju. Današnji čas je takšen, da je ogromno možnosti, da depresija nastane tudi pri ljudeh, ki navzven delujejo kot uspešni, zadovoljni ljudje, zahrbtne bolezni se pa sami niti ne zavedajo. Ni sramotno in ni žaljivo, če o tem javno spregovorimo. Kot tudi ni, če javno in naglas spregovorimo o vse anomalijah današnjega življenja, gospodarskega in tudi političnega. Le ta tudi vpliva na razvoj hudih depresij.
Grof, se strinjam s tabo. Osebno ga sicer nisem poznal, toda zdel se mi je tocno tak, kot ga opisujes. Dober, vesel, mladosten… Zato pac tezko razumem… Pa zakaj le v brezizhodni situaciji. Saj firma Tobos, vsaj po dostopnih podatkih, sicer res ni pridelovala ekstra profitov, ampak tezav ne bi smelo biti… Res mi je zelo zal in zelo hudo. Sploh pa, ker se ze nekaj dni odpravljam prav k njemu v Crnuce in sem se osebno zelel stisniti roko in cestitati za vse uspehe, pa ceprav 30 let kasneje…
Kaj v tej nasi druzbi tudi takim velikanom nismo sposobni pravocasno pomagati???
Borisa Strela, nekdanjega odličnega smučarja sem pred nedavnim videl v oddaji Pogledi Slovenije, zelo dobro je odgovarjal na vprašanja vodielja in niti v sanjah nisem pomislil, da bi lahko bilo, kar koli narobe s to veliko smučarsko legendo. Očitno včasih tudi videz vara, le kdo bi vide, kaj se mu je v življenju tako zalomilo.Zelo mi ga je žal za Borisa, ne vem, zakaj v zadnjem času Slovenci umiramo tako mladi, na vrhuncu intelektualnih moči.
Iskreno soažle družini Strel.
Borisa Strela, nekdanjega odličnega smučarja sem pred nedavnim videl v oddaji Pogledi Slovenije, zelo dobro je odgovarjal na vprašanja vodielja in niti v sanjah nisem pomislil, da bi lahko bilo, kar koli narobe s to veliko smučarsko legendo. Očitno včasih tudi videz vara, le kdo bi vide, kaj se mu je v življenju tako zalomilo.Zelo mi je žal za Borisa, ne vem, zakaj v zadnjem času Slovenci umiramo tako mladi, na vrhuncu intelektualnih moči.
Iskreno soažle družini Strel.
Tudi mene zanima, kaj je privedlo tega človeka do take odločitve, pa se zato nimam za firbec. Če me nekdo vpraša in če vem odgovor, mu pač povem, pa naj bo dobro ali slabo. Tudi jaz sem samo eden od mnogih in tudi jaz delam dobre in slabe stvari. Seveda se trudim slabih narediti čim manj, ampak so stvari, za katere sem prepričana, da sem jih dobro naredila, potem pa na koncu čisto drugače izpadejo. Tudi meni se zdi vprašanje zakaj je nekdo umrl čisto normalno vprašanje. Kolikokrat dnevno se vprašamo po raznih stvareh, čemu smo naredili to tako in ne drugače in tudi zakaj je nekdo naredil nekaj tako kot je in ne drugače.Za dobre stvari. Je naredil? Mu je uspelo? Je srečen? Je ozdravljen?… Enako za smrt. Nesreča? Naravna nesreča? Poplava? Gorelo? Prometna? Kam? V drevo? V vodo? Tragedija? Kap? Bolezen? Kakšna? Je hitro napredovalo? Samomor? Zaradi ljubezni, finance ali rešitev pred bolečinami neozdravljive bolezni?…Skratka vprašanj je veliko. In če vem, povem. Od sebe, mojih in drugih. Če se le da, se pozanimam pri osebi, ki se je tiče. Drugače pri ljudeh, ki so blizu temu. Po novem se da oddaljene stvari preverjati tudi preko spleta. Zato sem tu na tem forumu, da izvem. Samo zakaj? Nič podrobnosti ne rabim. Za te je vedel samo Boris. Lahko rečem samo škoda. Ampak, če se je tako odločil, je že vedel čemu. Jaz tega ne obsojam.
Najprej moje sožalje domačim. Ja problem smrti je predvsem v nas samih. Ko sem hodil v poklicno šolo v Radovljici (1969) nas je učila slovenščino prof. Stolovska. Pri njenih urah je bilo 20 minut slovenščine ostalo pa različne teme, kot so smrt, bolezen, ljubezen, samomor, odnos do sočloveka. To je bila profesorica, ki je v vsakem pustila nekaj sebe. Nikoli ni povzdignila glasu in če si imel probleme jih je poskušala rešiti. Še danes se zavedam, kako pomembno je bilo njeno poslanstvo kot učiteljice, ni te naučila samo slovenščine, ampak te je naučila kako se v življenu spopasti s problemi. Problem je v pogovoru, nimamo časa se ustaviti se pogovoriti iznesti problem in ga postopno rešiti. Slovenci smo bolani saj, če nismo ta prvi je pa katastrofa, narobe svet. V šolah bi morali spodbujati pogovore o tabu temah o krizah in kako jih odpravimo. Največ teh potlačenih depresij nastane ravno v otroštvu, saj so otroci do sebe in drugih najbolj nesramni. Neznanje in sprenevedanje, da smo menljivi je v nas samih, delajmo dobra dela, bodimo pozitivni in ne sklicujmo se na družbo, ampak se vprašajmo kaj smo pa mi naredili zanjo.
Forum je zaprt za komentiranje.