zakaj je toliko žensk samih

Ja Boom se strinjam, pri ljudeh ki so si preveč različni in v partnerstvu je na začetku tako da je močan sexualni naboj. Ko ta naboj mine po kakem letu ali dveh se začnejo prilagajanja in potem je tako da se eden izmed njiju prilagaja bolj kot drugi. In to se potem zruši taka veza slej ko prej.

Sploh ko je metka84 omenjala recimo ljudi, ki so full energični in nenehno v gibanju bodo težko skupaj z recimo filmofilom ali z nekom, ki je homebody, rad doma. Treba si je biti podoben tako je. Različni ljudje se privlačijo ja to je res, samo na dolgi rok pa ne morejo funkcionirati.

Ne govorimo o skupnem v popolnoma vsem, temveč v več kot enem.

Potem je na primer dovolj že to, da si oba rada umivata zobe zvečer pred spanjem recimo? 🙂 Saj mogoče pa je. 🙂

Marko bolj se gre za podobno razmišljanje, vizije, način življenja. Seveda ne boš našel partnerja, ki ti bo v vsem podoben to je nemogoče. Ampak večje stvari pa morajo štimati, če hočeš da veza res uspe. Saj če pogledam sebe in svoje bivše veze ali pa druge ljudi, ki so šli narazen tudi po večih letih, so šli narazen v 90% zaradi različnih načinov življenja, razmišljanja, vizij.

Saj, če grejo narazen, je še dobro, še posebej kadar je to še pred družino. Problem so tisti, ki ne dojemajo, da so se odločili za nekoga skupaj z njegovimi interesi in potem pričakujejo, da se jim bo odpovedal na račun njegovih.

Ja, veliko takih potem ostane skupaj in potem težijo vsem samskih kako so čudni, da so samski ali pa se na veliko zgražajo nad ločenci in tako naprej.
Saj tisti, ki so v srečnih vezah, se nikoli ne zgražajo, če je kdo samski, če je kdo ločen. Tisti, ki so pa v slabih vezah pa to zelo radi počno: “zakaj bi bil le jaz nesrečen v vezi, če si lahko pa še ti”… tako si jaz razlagam njihove pripombe na moj račun.

Jaz vidim problem v tem, da bi vsi dobivali in vse premalo dali.

Poznam take pripombe metka. Sem jih že enkrat slišala od ene ženske, ko smo imeli debato o otrocih, in mi smo vedeli da je ta ženska poročena in jo mož vara doma pa 3 mali otroci. Nam je pa govorila kako smo čudni, ker ne planiramo otrok in da so ljudje nenormalni če so samski. Taki v bistvu zaradi svoje nesreče potem želijo, da drugi isto doživijo.

Eno žensko poznam, ki se je leto nazaj ločila pri 50-tih, in mi je rekla, jah kaj čem a naj bom do konca lajfa skupaj s človekom ki me onesrečuje. Saj imam še več kot 30 let do konca lajfa in jih hočem izkoristiti. Tako da jaz podpiram tako razmišljanje zakaj vztrajati v nečem kar te onesrečuje, veliko takih pa vzame za izgovor otroke ali pa keš.

Najhuje pa je to, da ene ženske vztrajajo v zakonu četudi jih mož tepe. In kaj navajajo za razlog? Ja, da zaradi otrok, da se zanje žrtvujejo.
Otroci pa ne sovražijo le očeta, ampak njo tudi, ker jih ni odpeljala stran od nasilja. AMpak one bodo trdile, da se žrtvujejo.

Res ne vem v čem je fora, da tisti, ki so v slabih vezah tako radi težijo tistim samskim. Po mojem je to samo nevoščljivost?
Srečno poročeni mi še nikoli niso težili.

prej ko slej, človek ugotovi, da je zakon (zveza) ekonomska skupnost in da so skupni interesi v prostem času marsikaj.

v glavnem tudi to, če jaz sekam drva, ti pa peglaš in predvsem, v obdobju otroštva vzgoja otrok in tudi upoštevanje njihovih interesov.

v vsakem primeru, je kompromis tudi to, da spoštuješ in po možnosti vzpodbujaš različno interesno dejavnost partnerja in otrok.

torej pri vseh teh skupnih interesih prostega časa, je sobivanje opere in športa možno.

sicer pa je čas gradnik človeškega horizonta.

Ne verjamem, da drugim želijo slabo. Samo niso prepričani vase, niso prepričani, da je to, kar počnejo oziroma živijo, za njih pravilno in dobro, saj se v tem ne počutijo zadovoljne. In potem, namesto, da bi nekaj spremenili, se prepričujejo, da če bi bili pa samski, bi bilo še bolj bedno. To pa počnejo samo zato, da imajo izgovor, da jim še naprej ni potebno ničesar ukreniti v njihovem življenju. Niso še zbrali dovolj poguma za to. Tako jih jaz vidim. Nihče pa v resnici ne želi slabo drugemu, vsaj ne namerno, ne v tem primeru.

V drugem odstavku si napisala kot da se te stvari izklučujejo. Kaj če si pa filmofil (hitchcock, kurosawa sta zakon), nenehno v gibanju in uživaš v operi, jazz koncertih, r’n’b glasbi in še kakšnem metalu? 🙂

V drugem odstavku si napisala kot da se te stvari izklučujejo. Kaj če si pa filmofil (hitchcock, kurosawa sta zakon), nenehno v gibanju in uživaš v operi, jazz koncertih, r’n’b glasbi in še kakšnem metalu? :)[/quote]Jah to me spominja na nekoga tukaj, ki zatrjuje, da če si naravoslovec, da nimaš intuicije, (ki naj bi bila blagoslov družboslovcev?), seveda se stvari nujno ne izključujejo, pa vendar, večina je narejena iz enega kosa, karkoli si pod to zdaj vsak predstavlja, in po drugi strani, faunus, to kar ti počneš, in skromno pišeš, da ni ekstremistično, saj vendar veš, da je večini to nepredstavljivo.. že kar se tiče samo tvojega študija, ali samo športa ali samo kuhanja, menda malo posnemaš heisenberga, on je bil tudi tako skromen :))) ne pač resno.

Ja itak saj obstajajo vse sorte ljudi, saj nismo ljudje samo extremni sportaši ali pa kauč potatoes. Samo govorila sem o nečem drugem mislim saj sigurno si že srečal ljudi, ki veliko športajo so aktivni nenehno nekje zunaj, so bolj skromni, in pa ljudje, ki so bolj umirjeni v teh stvareh, so radi doma, imajo radi fancy, luxuzne stvari. Ti drugi imajo pa radi naravo recimo radi kampirajo nekdo ki je pa rad doma ima raje udobne stvari tudi raje preživlja počitnice v udobnem hotelu. Bolj sem centrala na ti dve vrsti ljudi, ki jih sama opažam, da težko funkcionirajo skupaj v paru.

Ekstremistično se mi ne zdi, ker imam dosti kolegov, ki so plezali po himalaji, drugi se udeležujejo tekmovanj v teku, tretji so hitrostni kolesarji in podobno…jaz pa se rekreativno z vsem tem ukvarjam. Če vidiš česa vsega je človeško telo zmožno pri teh športnikih, potem se mi ne zdi logično, da bi bil srčni bolnik (nekaj z zaklopko) ekstremist, le malce bolj aktivno se ukvarja. Ko vidiš “zgornjo mejo”, drugače razporediš te pojme. Življenje je eno, čas omejen, men se le čudno zdi, da drugi ljudje ne poskusijo vsega kar se da.

zakaj se pes liže po jajcih?

Ja, točno tako kot opisuješ Princess. Taki ne gredo skupaj pa ne zato, ker bi bil kdo slab in kdo dober. Preprosto drugačni.
Zame pravijo, da sem hiperaktivna na več področjih in se tudi ne ujamem s tistimi, ki so ravno kotra meni. Jaz njih spravljam ob živce, oni mene. Pa smo vsi sicer ok,amapk pač močno drugačni.

Ja saj to je kull da se eni udejstvujejo ali rekreativno ali profesionalno s temi extremnimi športi alipinizem in podobno. Jaz sem bila v vezi nekoč s takim človekom in se ne ujemam s takimi, imamo preveč različno mentaliteto. Sva pa ostala kolega tako da kot oseba je kull. Samo govorim za partnerstvo da ljudje, ki jim gibanje veliko pomeni se ne bodo klapali s folkom, ki radi ostajajo doma in so bolj umirjeni glede teh stvari. Tako kot je že metka84 opisovala, recimo da ona ko gre na dopust ima rada ob sebi tipa, ki bo aktiven da bo rad pohajkoval z njo okoli itd…eni smo pa taki da pa ravno tega ne prenesemo in imamo radi mir in nas pač ne moti če smo 24/7 na plaži brez futra in vode haha. Ahh js sem tko low maintanance na dopustu lol

A imaš slučajno kakšen desk-job? Mene tk meče za mizo, koncentracija traja ravno 1min, preden začnem s podplati udarjati v taktu kakšne glasbe 🙂

Kam pa spadamo taki, ki se ne vežemo samo na en način življenja in tudi preživljanja prostega časa? Da nas ne moti niti šotor, niti 5 zvezdic? Edino lenobe ne prenašamo prav dolgo in nam je včasih težko bit dolgo časa na enem mestu? Da radi v življenju vse poizkusimo, se ne vežemo samo na en (ali dva) športa ali na eno zvrst glasbe ipd.?

Saj o tem sem pisal, a prva reakcija je bila spet glede ekstremizma, skromnosti pa ne vem česa še. Čudno se mi zdi kaj gre folku v nos to 🙂 Se strinjam s tabo, vse je treba počet!

Faunus, prijatelj, prav imaš, jaz pa kot že tolikokrat spet nimam ccc
Enkrat nam je prof. magajna, (verjetno ga dobro poznaš?) v uvodu k eni njegovi zgodbici rekel, “no otroci, odvod e[sup]x[/sup], vsi nad 18 let to vemo”…potem pa se z nasmeškom obrnil k nam “kaj mislite, če bi šli zdaj na ulico, kdo bi to vedel, kolikšen odstotek…?” in ne ni šlo za lažno skromnost niti ne za ekstremizem, po moje da ne, pač za dejstvo… kje izbereš preučevano populacijo ccc

Jaz sem tudi taka, spala sem že v hotelu, v šotoru, v avtu, pod zvezdami, še celo hodila sem celo noč, ker je tisti s komer sem bila, zabluzil (in jaz ob njem)… najbližja in njadražja mi je pa vseeno vendar lenoba v stilu nichts tun. Tudi glasbe nimam neke preferirane zvrsti, da bi samo tisto hotela poslušati, niti stila oblačenja mislim da ne, (mogoče barve)… pa vendar, če sem iskrena, se z malokom res zaštekam (oziroma malokdo z mano)
ali kot je napisal ljermontov “In nobeno bitje ne ostane zemlji, ki bi me do kraja razumelo…“

Ne razumem, ko ljudje pravijo, kako so v bistvu prilagodljivi, nezakomplicirani, z multilalenti, spretni, ljubeči, s pozitivno energijo, željami in cilji, a vendar se z nikomer ne zaštekajo:). Tukaj moj razum odpove, na celi črti.

Ker je resnica drugačna. V resnici smo vsako leto bolj zakomplicirain, bolj zahtevni do sebe in ja tudi do drugih. Dalj časa si samski, dalj časa živiš sam, bolj se navadiš na to, manj ti je do kompromisov.
Resnica je ta, da imamo polno nekih kriterijev, samo eni priznamo to, drugi pa ne. Eni bodo trdili, da so prilagodljivi, drugi bomo priznali, da imamo kar nekaj zahtev in jih bomo slišali kako smo izbirčni, v resnici pa nismo nič drugačni od ostalih, samo odkrito smo povedali, da smo izbirčni.