Zakaj je potrebno povsod vlačit otroke?

Super članek o Boliviji…res je , tu pa živčni starši in živčni otroci…ampak tak je kapitalizem , sodobni način….

Tudi mi smo bezljali sem in tja z hčerko, ko je bila majhna, res je včasih samo zato, ker so določeni diktirali tempo, v vrtcu recimo so nekateri že najmanj obkrožili svet, doktorirali iz poganjalčkov in koles, rolerjev, plavanja …angleščine…nadaljuje se potem v osnovni šoli…ker ,če otrok ne gre vsaj tja in tja in to in to …te smatrajo že za zanemarjenje ali kaj, že učiteljica sprašuje in pišejo doživetja počitnic, praznikov…in kaj naj napiše, da je bil ” samo ” doma, bližnjem hribu, živalskem vrtu, babici…skratka danes se “pričakuje” , da otroku omogočiš čimveč že od dojenčka naprej…in temu norenju se starši težko upremo – misleč kako koristno je to za otroka…

Ampak otroci zrastejo zdaj tu zdaj tam…naši so nekateri že naveličani vsega in se potem uprejo, v odrasli dobi jih nič ne zanima, ker so že vsega nasičeni…

Naša se je potem kar sama uprla…povedala, pa kaj me vlačita na vsako pasjo razstavo, nočem na dogajanje za otroke v Tivoli, ne na delavnice take in drugačne,ne na športne treninge… to mi ni všeč,  ne grem tja…tako, da smo potem umirili dogajanja.., zanimal jo je en šport- enkrat tedensko, občasen ogled nekega muzeja z živalmi, …zdaj zaključuje gimnazijo, ima svojo družbo, izpit za avto…in kaj je lepšega kot poleti za en dan do slovenske obale, malo raziščejo mesto, zdaj pa je zanimivo, zdaj pa rada gre… Portorož, Piran, se kopajo, grejo jest, kar jih zanima…potem pa malo širše po Evropi, če jih bo zanimalo…tako, da če bodo želeli bodo vse nadoknadili in doživeli tudi tisti, ki ne doživijo kot mali otroci…in starši nehajte imeti občutke krivde ali podobno, če ne zmorete vsega kar diktirajo drugi, imejte svoje ideje, nič narobe.

In potem imaš upokojence, ki nikoli niso bili na morju in jih peljejo za en dan…ampak takrat so bili drugi časi in lahko bi sami šli kot odrasli…pa ni bilo denarja, časa, prevoza…izgovori…

Skratka vsakega po malo- ravnovesje in ne pretiravat v nobeno smer- preveč ali premalo. In spoštovat karakter ali si popotnik ali zapečkar.

Ja sej ni treba nehat živet. Jih pač pelješ, ko so stari 8, 9, najstniki. Ko so mali, je nekaj drugega bistveno zanje, pa tudi, niti spomnijo se ne.

Smo doživeli v postojnski jami. Froc se je cel ogled jame drl kot jesihar, ker ga je bilo strah vlakca. Pa niti tolk niso bili uvidevni, da bi vsaj malo zaostali za skupino. Imeli so 2, oba predšolska.

Tudi z malimi ozroki se da marsikaj, izletov z busom in vodenih izletov pač ne.

Tole pa mene tudi pogreje. Sploh ni nujno, da je proga črna, da je zahtevna. So kje kakšne prelomnice, za katere se sama, ki  sem dobra smučarka, fejst pomatram, da jih dobro speljem, ker so marsikje tudi ledene zaplate. In enkrat na eni taki strmini naletim na majko, ki je bila sama podpovprečna smučarka, s sinkom starim okoli 4 leta. Stala sta na sredi proge (!!!) in potem počasi puzala navzdol, mali itak praktično na riti. Takrat se mi je snelo, sem ustavila in jo vprašala, kaj ji ni jasno, da nimata tam kaj iskati, še posebej ne na sredi proge. Povedala sem ji tudi, da sinu dela res slabo uslugo, saj otroci na za njih pretežkih terenih samo še bolj poglabljajo napačne vzorce smučanja (držanje na rit itd.). Ženska je samo odgovorila: Če je pa tako hotel…

Jaz res ne vem, kam je šla zdrava pamet prevelikega procenta ljudi:-(

Zato ker mislijo, da če ga peljejo na vsa dogajanja- bodo super plezalci, kolesarji ,plavalci, poligloti, jamarji, ki vedo vse o človeški ribici…superznalci…vse stiščat v ritko , ni da ni …od Dubaja do Moskve…na koncu pa se izkaže , da ne šteje nič, prenasičeni vsega in vseh…bi radi samo mirno živeli odrasla življenja- jim pa starši ne pustijo po svoje živet, si jih lastninijo in manipulirajo…

To se zdi tudi meni mimo, pa sem mama. Jaz sem vedno presejala kaj bi bilo otrokom zanimivo, izleti so prišli v poštev takšni primerni otrokom. Na Dunaj sem vzela večjo hčer, ker je bila pot z avtobusom…svojega takrat štiriletnika sem sicer peljala v jamo, vedela sem da to ni Postojnska jama in da bo tako ogled dosti krajši, pa tudi otroka tako velilega se da lepo zanimirat…

Se pa seveda naredi, da otroci vmes postanejo nepotrpežljivi, takrat smo tu starši, ki ni potrebe, da vedno ženemo svojo…ampak prisluhnemo otroku, njegovim potrebam.   Ko je otrok dovolj zrel, mora počasi razumeti, da ni le on, da obstajajo tudi drugi. In da se naprimer prisluhne turističnemu vodniku, sem pa opazila, da ni težava le pri otrocih, ampak tudi odrasli ne prisluhnejo vodnikom….se krohotajo, klepetajo…

Me veseli, da vas je večina razumskih.

Delam v taki zadevi, da vsak dan opažam kako so eni starši zblojeni in kako so drugi ok. Eni res tlačijo otroke vseposod, kjer ni primerno.

Tisti fantek v adrenalinskem parku, ki je tako jokal, ko so ga silili: jaz mislim, da so mu v glavo vcepili predvsem strah pred vrvmi, višino, plezali.

Ali pa otroci v jamah: verjamem, da marsikdo dobi obupen odpor, če ga je pa zeblo, lulat tiščalo, vodnik je čvekal nekaj brezveze, … otroku so vcepili odpor. Ostali turisti pa slabe volje, ker so želeli slišat vodnika pa se je otrok drl. In take scene so ponavljajo noro pogosto. Bi pa rekla, da bi moralo vodstvo dati tablo gor, recimo za otroke nad 5  let.

Pa tole s smučišči. Ko otroka vlečejo na strmo, ledeno progo, ga bo strah, tudi bo dobil odpor. Ledene strme proge so pač za nekoga, ki obvlada, ima kondicijo in tudi primerno opremo. Mehka otroška smučka pač ni za take proge.

Pa na izletih, ki trajajo v nedogled. Otrokom je dolgčas, mučno, potem ragljajo, čvekajo, cvilijo, ropotajo, ostali turisti pa slabe volje.

Po drugi strani pa večkrat opazim normalne starše, pripeljejo otroke, ki se znajo obnašat, so primerne starosti, pripravljeni za aktivnost. Nobenih težav. AMpak ja, je treba pač kako leto počakat. Pa tudi vidim včasih pride familija, kup malih otrok. Jaz že čisto v paniki. Pa ata ostane zunaj in pazi ta male otroke, mama s ta večjimi na ogled. Super pa so vsi zadovoljni. Če hoče ata na ogled, gre naslednjo rundo. Mama pa otroke pelje na igrala. Če so starši civlizirani, normlani, se vse da. Pa v teh adrenalinskih parkih imajo skoraj vedno za male otroke tudi kaj. Drugače pa že na netu navedejo kaj imajo ter za kako starost oz. višino je primerno. Pa veliko turističnih atrakcij ima tudi poleg kaka igrala, atrakcije za male otroke. Pa smučišča imajo tudi večinoma proge za male otroke. Pa kaka modra proga  se tudi najde. Pa itak je vedno dobro označeno kje so črne, rdeče, modre proge. TUdi razlage so vedno, da veš kaj barve pomenijo.

Ja, tudi odrasli se krohotajo. Sploh, če dobiš kako skupino ljudi, ki so ga že nekaj spili. Taki so obup.

Kar se pa jam tiče. Se da najti tudi posebej za otroke. Sem bila zraven z enim vodnikom, ko je imel normalno vodenje in ko je imel za otroke. Na tistih normalnih vodenjih, so otroci umirali od dolgčasa. Normalno. Pretežka tema.

Ko je pa imel ekstra za otroke (vnaprej naročeno, posebej prilagojeno), je bilo pa čisto drugače. Razne pravljice, škrati, čarovnice, zgodbice, ta mali so se zabavali. Za odraslega pa seveda povsem nezanimivo, razen, če se želiš učiti kako z otroci :). Pač kot bi otroka delli gledat en film za odrasle (po možnosti kaka resna, težak tematika, ki pa je za odrasle zanimiva) ali pa, če jim bi dali nekega Kekca, risanko ali pač nekaj otroškega, mladinskega. Pač je razlika med nami starimi cepci in malimi otroci. Kot otrok sem bila nora na Smrkce, Supermedota, Himena… zdaj mi je to mimo, so mi pa ok drugi filmi, ki so mi bili pa včasih noro dolgočasni in nisem razumela kako mama to gleda.

Zato ti opica butasta, ker je grcija cenej, kot hrvaska + tud ljudem z otroki je lazje it do brnika, tam pustit avto in bit cez 4 ure na morju…brez da crknejo v avtu na soncu in se jebejo s slovensko/hrvaskimi cariniki, potem pa se bankrotirajo na hrvaskem.

Ce ti pa to ne sede in bi rada mir, se pa pelji v grcijo z avtom. Tud to se da.

Se čisto strinjam s tabo. Ali pa male otroke vlačijo v opero, dramo, balet, ker so njihovi “pa tako napredni”, da so lutke že pri 3 letih prerasli.

Smo bili v Vulkaniji v Prekmurju. Sami dojenčki so bili v skupini. Pri 3D predstavi se je dojenčica za mano tako pretresljivo drla, da so izklopili efekte. Potem se pa večji mulajo, ker bi radi uživali v filmu.

Res razmislite, ali so stvari kamor vlečete mladež primerne za njih.

Ojej, to pa je še bolj ekstremno. Nisem vedela, da tudi na take zadeve vlečejo otroke.

Ti si mama? Upam, da ne. Si ne predstavljam, da ima oseba kot si ti, otroke. Ker taka prostaška, nesramna ženska lahko vzgoji samo zblojeno otroško bitje.

Verjetno nimate otrok ne ?

Zato, ker so ljudje budale in nesposobni starsi, ki v ospredje postavljajo sebe in svoje uzitke, za otroke jih pa boli. In ja, imam otroke in marsicemu sem se v prvih letih odpovedala ali pa sva si z mozem pac razdelila prosti cas, da je eden sportal (oziroma se ukvarjal s cimerkoli se pac je), drugi je popazil na otroke, potem sva pa obrnila.

Nas majhen otrok je z veseljem hodil po letaliscih in sel z avijonom na pocitnice. Je bilo pa planiranje poti z starse zahtevno in s ciljem, da se bo otrok dobro pocutil in bo to zanj dozivetje. Tulil ni nikoli. Nismo pa leteli vec kot 4 ure pa tudi namestitve smo izbirali take, da so bile primerne za majhnega otroka. In se odpovedali raznim izletom z avtobusom. Ce ze, smo rentali avto. Z otroci se da potovati, vendar je treba misliti predvsem na njihove potrebe.

res je. In potem celo letalo posluša tisto nadležno vreščanje

Občutek imam, da malce opravičuješ, ker se sama premalo upaš. Vendar ne pa pretiravati, kot opisuješ. Uživaj z otroci, tako da ne bo nevarno. Malo več si pa verjetno lahko človek upa, kot le risanke pred tv in kako sankanje.

Naj otrok uživa in se radosti, dela podvige, vendar moraš ti vedeti, kje postane nevarno. Trmoglavijo pa seveda.

Mi smo šli preteklo jesen s 3,5 letnikom na njegovo željo v Postojnsko jamo (sama sem bila v 8. mesecu nosečnosti in brez kakršnihkoli težav) in za nas je bil to en najlepših izletov. Otrok je bil čisto navdušen nad vožnjo z vlakcem (ki jih tudi drugače obožuje) v jami pa sva se midva s partnerjem prilagodila otroku, ker sva želela, da mu je zadeva zanimiva in mu je bila. Bil je tako navdušen nad celotno izkušnjo, da že od takrat večkrat izrazi željo po ponovnem obisku. In letos bomo zadevo ponovili, eden od naju bo šel s ta starejšim v jamo, drugi pa bo ta čas zunaj vozičkal z mlajšim. Ko bo pa tudi drugi malo starejši, pa se bomo z veseljem ponovno vsi odpravili v jamo. Tako, da se ne strinjam popolnoma s tem, da vse te zadeve niso primerne tudi za mlajše otroke, samo zadevo je treba dobro razmisliti kdaj in kaj je primerno za naše otroke. Se pa strinjam z ostalim, da siljenje otrok v nekaj kar ne želijo ali ne zmorejo nikakor ni primerno in tole plezanje z otrokom v nahrbtniku je čisto mim ali pa da spodaj v vozičku čaka brez kakršnegakoli varstva oz nadzora. Tu se pa strinjam, da če želijo starši uživati v takih aktivnostih, da je za otroke potrebno primerno poskrbeti oz jih predati tisti čas v varstvo.

Lep odnos imaš, ti si dober starš.

Oceniš kaj lahko in potem izpelješ. Vedno se lahko kaj zalomi, pomebno je, da veš kaj delaš,kaj kdo zmorein kaj je prav, potem naj bi vse šlo ok in varno.

Tu se pogosto vidi, da nekateri ne pranašajo otrok, da je to to, nekateri pa res spravljajo otroke v nevarnost in obup.

Jaz sem res veliko prepotovala, pred C. In samo enkrat sem slišala otroški jok. In ne ni bilo par ur. Otroci lahko brez problema potujejo z avioni če imajo pametne starše. Problematični so bolj odrasli na avionih. Od nalivanja s pivom in riganja, do smrčanja, butanja v sedeže, spuščanje sedežev brez vprašanja, do sezuvanja čevljev in posledično zasmrajevanje prostora, metanje las čez naslonjala sedežev…..

Malo mimo mi je, da nekdo reče, da po rojstvu otrok nekdo reče, da se neha živet za 18 let… Zakaj pa potem imate otroke?? Zato, ker jih je treba??? Se strinjam, da se pogosto življenje spremeni, ampak tisti, ki ima otroke po svoji želji, bo rekel, da se spremeni na bolje. Seveda je prav, da otroke čim več jemlješ povsod, da se navadijo. Vseeno pa je treba presoditi, od katerih aktivnosti ima otrok koristi, če je zraven in od katerih ne. Če greš plezat, bo tašča presrečna, če boste dojenčka pustili pri njej v varstvu.

Tudi to se strinjam, da se danes otroke preveč animira. Dokazano je, da je dolgčas najboljši pogoj za razvijanje otrokove kreativnosti. Pa že patronažna mi je ob prvem obisku, presenečena nad umirjenostjo otroka, rekla, umirjeni starši – umirjen otrok.

Se strinjam, sem bila priča, ko so rinili v Grčijo s par mesecev starim dojenčkom, ki je skoraj celo pot prejokal.

Ni me motil otrokov jok, ampak mi je bilo zelo hudo poslušat kako trpi in še sama misel, da ga bodo en teden pri taki vročini vlačili po otoku. In kaj bi bilo toliko hudo staršem ce bi prva dva tri leta hodili na Slovensko ali Hrvaško obalo.