Zakaj je potrebno povsod vlačit otroke?

Sicer se mi zdi v osnovi ok, da se otroke čim prej navadi na razne športne aktivnosti, se jih pelje v naravo, gore, razne izlete, ampak vse ima neko mejo.

Dositkrat grem v kake adrenalinske parke. Sicer ok zadeva za otroke, ker se fajn razgibaš, ampak seveda na primernem poligonu.

Potem pa vidiš: na poligonu navedno, da je primerno za osebe višje od 130 cm. Pa vlečejo otroka tja, ki je 115 cm (slišano, ko so se pogovarjali). Ta mali je bil res spreten, ampak to je bilo zanj preveč, ker je bil preprosto premali.

Potem drug primer. Malega so silili čez poligon, kjer ga je bilo noro strah (s svojim kratkimi nogicami preprosto ni mogel prestopat preko ovir). Mali se je jokal, tulil, oni ga še kar silili. V končni fazi so ga morali zaposleni v parku dol rešiti.  Zakaj je bilo treba otroka tako siliti? Mali je bil povsem ok. Ampak tisto je bilo preprosto preveč zanj, ker je premali, prekratke noge, prekratke roke. Bebavi starši.

Pa pogosto vlačijo male otroke, tudi dojenčke, v kraške jame. Zunaj 30 stopinj, potem pa dojenčka, 2, 4 letnika… vlečejo v vlažno, hladno, temo, kjer mora uro ali dve poslušat neko razlago, ki ga itak ne zanima. Ta mali večkrat jokajo, eni bi šli na WC. Se dogaja tudi, da kak otrok celo pot tuli. Ostali turisti pa imajo poln kufer vsega, ker bi radi slišali razlago, otrok pa tuli in tuli. Eni se preprosto poščijejo v hlače, drugi naredijo lužico kar v jami. Zblojeni starši, če že vlečejo otroka v jamo, bi ga dali vsaj na WC pred ogledom. Čeprav itak mi n jasno kaj ima dojenček ali pa 3 letnik od hladne, teme in razlage, ki je ne razume?

Ali pa vlečejo otroka v plezališče. Starš ali pa oba starša plezata, voziček z otrokom pa pod steno. Kaj, če pade kamen nanj? ALi pa vponka, kak drug kos opreme?

Zadnjič je ena trapa spraševala nekaj, ker je nameravala it na neko ferato z otrokom v nahrbtniku. Ferate, ki so že tako zahtevne, one pa bi imela otroka v nahrbtniku. Kamni, zdrsi… narod jo je ozmerjal, upam, da so jo prepričali, da ni vlekla otročka v ferato.

Na razne izlete z busi tudi vlečejo otroke. Recimo enodnevni izlet na Tirolsko. To je že za odraslega zoprno dolga vožnja. Pa vlečejo čisto male otroke zraven, ki se naveličajo vožnje, še manj jih zanimiva vodnikova razlaga… Dunaj, Salzburg… polno otrok. Kaj imajo od dolge razlage in zgodovinskih razlag? A ni bi šli raje s takimi malimi otroki na kak bližnji izlet? Brez neskončno dolge vožnje in brez dolgih zgodovinskih predavanj?

Na prvo žogo po naslovu sem si mislila…pa kam naj jih damo? V zep?

Potem sem videla o čem govoriš…

Seveda ko greš na take izlete pogledaš kaj se dogaja na tem izletu…in meni niti na misel ji prišlo da na neprimerne naprave in izlete ne hodiš s premalimi otroki.

Če je za moj gušt… npr. Plezanje, otroka pač pustiš v varstvu.

Ja eni res ne znajo logično razmišljati… če je višina 130 je 130. Pika

Ljudje pač hočejo izkusit življenje tudi še takrat, ko imajo otroke. Eni pa razumejo, da se ob rojstvu otroka tvoje življenje za 18 let (najmanj) praktično konča. Pač v nekem smislu. Saj v drugem smislu se baje šele začne (pač za tiste, ki to obožujejo).

Ja, ne vem, eni starši res nimajo meje.

Pa recimo, če se gre plezat v plezališče. Pa naj gredo trije odrasli. Dva plezata, tretji varuje otroka. Tako, da mali ni tik pod steno, ampak vsaj par metrov stran. Saj je ok, da je zraven, je v naravi pa to. Samo ne tik pod steno. Pa itak, če je tik pod stane: tisti, ki pleza, itak ne more pazit na otroka, tisti, ki varuje plezalca pa mora ves čas ustrezno varovat, spremljat plezaujočega tako, da tudi ne sme otroka ogovarjat, ker s tem plezalca spravi v nevarnost.

Včasih imam občutek, da počenjo eni to samo zato, da na fb objavijo:

lejte moj mali pleza na rdečem poligonu v adrenalinskem parku, ki je samo za odrasle oz. za velike otroke.

Ali pa lejte, moj mali dojenček je v jami.

Je pa tudi tako, da danes težko daš otroke staršem v varstvo, ker to praktično dandanes skoraj ni več mogoče. Stari starši so še v službah, … Razen pač če maš keš in najameš varuško, pa greš z možem za en teden nekam.

Jama bo počakala, da bo otrok star vsaj kakih 5, 6 let. Če morata oba starša v jamo, naj gre prvo en, drugi pa pazi otroka, potem se pa zamenjata.

Adrenalinski parki imajo večinoma poligone tudi za otroke. Pa je en starš z otrokom, drug po svoje pleza, potem se spet zamenjata.

Da pa otroka postaviš pod steno je pa itak obup, ker ga izpostavljaš padajočim rečem. Da ne omenjam trape, ki bi ga vlekla v ferato. Izpostavljanje nevarnostim pač ni normalno. Če mora v ferato, naj najame varuško.

Taki starši ne pomislijo ne na otroke, ne na ostale udeležene. Kako je ostalim turistov, ki morajo ves čas ogleda jame, muzeja, druge znamenitosti, poslušati tuljenje otroka?

Se popolnoma strinjam.

Enako velja za počitnice: a je res nujno treba z majhnim otrokom v Grčijo? In ga matrat po letališčih in potem na letalu in potem še na izlete z avtobusom po otoku. In otrok seveda začne jokat, ker se neizmerno dolgočasi in ker mu je neudobno. Majhnemu otroku je vseeno, kje je, samo da so starši zraven in da mu je udobno. A se res ne da počakat par let, zakaj taka nuja it prav na destinacije z letalom?

Nič se ne konča tvoje življenje za 18 let ko dobiš otroka. Če imaš kaj pameti v glavi. Jasno se pa prilagodi. Če nisi zmožen prilagoditi svojega življenja otrokom (sploh prve par let) potem jih pač ne imej. Je tako preprosto. Življenje ravno tako teče naprej. Ogromno stvari je ki jih lahko počneš z majhnimi otroci. Še nikoli v zgodovini ni bilo toliko različnih stvari na razpolago, za zabavo otrok. Te zanima kultura, gledališče ipd….pelješ otroka v lutkovno gledališče, na ulične predstave (poleti jih je miljon), na opere prav za otroke, na “koncerte” za otroke, na razstave za otroke….tega je kolikor hočeš. Te zanima šport….super, greste na kakšen hrib (otroka v ruzak ko je še majhen), na sankanje, plavanje, igrišča, poligone prilagojene starosti otrok, na smučanje (pač en smuča dopoldan, en popoldan), s kolesom naokoli, če imaš (oba v paru) kakšen ekstremen šport pač najdeš varstvo/najameš varuško. Ne mi rečt da za to ni denarja, ker večina ekstremnih športov ni poceni, torej imate denar. V jame je še večini starejših dolgočasno, ne vem kaj točno naj bi majhen otrok od tega imel. Tudi potovanja imaš za vse možne starosti. Zakaj bi z dvoletnim otrokom lezel na ogled mesta mi ni čisto jasno, ker je logično da bo bolj užival nekje kjer se bo lahko igral, prosto gibal….mesta bodo tam tudi čez par let ko bo večji. Ne gredo nikamor. Isto velja za lokale. Kaj je treba otroke vlačit v neke coctail bare ipd., ki so namenjeni odraslim. Za otroke so lokali/gostilne z igrali ipd.. Če želiš koktail greš zvečer z odraslimi ven in daš otroka v varstvo. Ne vem no če nisi zmožen za tiste par let ko so res še majhni prilagoditi svojega življenja potem verjetno otroci niso zate. Če je tvoj svet samo jaz, jaz, jaz,….zakaj bi potem imel družino? Isto če ne znaš uživati v stvareh, ki so otrokom zanimive tiste par let. Kaj točno je potem razlog da imaš družino, če nočeš živeti družinskega življenja?

Omg s čim se ti ukvarjaš?đizs

Jaz pa menjam službo in kaj bo najbolje?

Delo sicer podobno kot v stari službi, ampak v novi otroci do 6 niso zaželjeni. Jupi. Toliko težav, zaradi malih otrok, zdaj pa končno en pameten delodajalec.

Pa niso otroci krivi, krivi so tastari, ki jih vlačijo povsod. Potem pa tulijo, ščijejo, serejejo. Zaposleni pa imamo težave.

mogoče zato, ker si eni otroci pa želijo na te adrenalinske poligone?

naša je bila čisto zmešana in je šla tudi na eno, za katero je bila tehnično še premajhna

za vse ostalo pa… fajn je, če otrok doživi čim več stvari. seveda ne v rukzaku na ferati, ampak doživetij, ki jih lahko sprocesira. od gledališča, do koncertov do športnih aktivnosti do izletov

Ja, zelo si je želel, zato je pa tako presunljivo jokal, ko so ga silili v tisto reč. Huda želja to mora biti.

Pa to po jamah: sigurno si dojenčki, 2, 3 letniki izjemno želijo poslušat neko razlago o kemičnem nastanku kapnikov, geologiji in to v temi, vlagi, hladu. Eni so tako navdušeni, da celo pot jokajo. Eni se po tleh mečejo,ker hočejo ven. Tretji tulijo na vsa pljuča. Vse iz čistega navdušenja.

Pa na dolgem izletu na Tirolsko, tako navdušeni nad vožnjo, da brcajo sopotnikom v sedeže, da med razlago vpijejo, da drugi ne slišijo. Nadvse navdušeni, da dolgimi razlagami o zgodovini krajev, o pomenu stavb.

Čudna reč to, jaz sem mislila, da jok, tuljenje, metanje ob tla, cviljenje… da to pomeni, da jim ni všeč.

Da ne omenjam, da je nevarno, če premajhen otrok gre na poligone v adrenalinskem parku. Namreč višina je napisana z razlogom. Če je premali se ne bo mogel varovati. Kar je pa bistvenega pomena, da ne omahneš v globino.

Mene pa zanima, če je lahko tole ženšče v reali dejansko nevarno za otroke? Se ji bo enega lepega dne zmešalo, ko bo pomešala vrstni red tablet, ki jih jemlje, vzela nož in šla na otroško igrišče? Cele dneve razmišljat samo o odporu do otrok, si izmišljevat vedno nove in vedno bolj nore teme najbrž tudi nekam pripelje?

Ali pa za valentinovo v nobel restavracijo na večerjo…pa pol lazijo otroci pod mizo,ali pa skačejo in se derejo,pa fotra sploh ne zanima,pa žena skuša mirit in animirat otroke.

Ja za te stvari obstajajo varuške,ker si starši zaslužijo uživat tudi brez otrok.

mijav mijav, se je že oglasila. Mamica, ki jo je v srce zadelo, da nekdo misli, da ne rabi povsod vlačit svojih otrok ter jih celo ogrožat.

ne pač ženska, ki ve, da tako internetno norenje pripelje tudi do umorov. Kar dosti je že primerov, ko norci najprej norijo po netu, potem pa se jim do konca strga in ubijajo tudi v reali.

Spet zblojena mijav mijav na delu. Očitno imajo na psihiatriji dan odprtih vrat pa spet nori.

Vse to počno za všeček na fb. Saj ni važno, če otroku ni všeč, važno je, da imajo odlične fotke za fb. Lej, moj 2 letnik hodi po jamah, lej, moj dvoletnik je v adrenalinskem parku, lej moj 2 letnik je v hudi restavraciji…. če pa kdo to komentira, se pa taki mamici odpelje kot se je tule tje mijavki.

Imam majhnega otroka in mi kaj podobnega nikoli ni padlo na misel. Vedno sva se prilagajala otroku in okoliščinam primerno. Najprej varnost, zdravje in udobje otroka. Pa smo res veliko skupaj doživeli in izkusili, vendar ne na račun dobrega počutja otroka in bog ne daj okolice.

Opažam pa, da sva bila žal vedno v manjšini. Koliko nekontroliranih otrok sem videla skakat okoli, nazadnje pred nekaj tedni je vsak večer otrok v hotelu letal po celi jedilnici v plenicah in bos, njegova malo starejša sestrica pa ga je lovila, starši v sosednji sobi se niso dali motiti. Neokusno do amena. Da ne rečem, da bi tako majhen otrok ob tisti uri že moral spat. Kričeči otroci po hotelskih hodnikih ob desetih zvečer ali še kasneje…

Večkrat se vprašam, zakaj se nekateri odločajo za otroke, ker so jim včasih povsem očitno odveč, ali pa so popolnoma brez občutka za otrokove potrebe in občutke.

To so nevroticni starsi. Otroci pa posledicno pojebki.

Isto je v gledališču, pri predstavi piše, da je za starost 10+, eni pa pripeljejo 3 leta stare otroke, ki potem tam kolovratijo in jokajo in glasno komentirajo. Saj so luštni, ampak miru pa ni.

Imam prijatelja, indijanskega šamana. Dogovorili smo se, da za mojo kolegico naredi obred. Ta gospa je sicer rojena v La Pazu, a je dvajset let preživela v ZDA. Šaman je prišel z ženo in osemmesečno hčerko. Medtem ko je on delal, je gospa čuvala punčko: štiri ure skupaj je skoraj nepremično po turško sedela na tleh, razen da jo je podojila in previla, se ni niti premaknila. Malčica ni ves dan niti pisnila.

Zbudila se je, ko smo po obredu pogrnili prt za prigrizek. Mama jo je odvila, podojila in posedla na tla. Moja prijateljica je takoj planila nanjo in ji začela gruliti, popevati, ropotati, ploskati, cmokati, gagati, poplesavati in na vse mogoče načine pritegovati njeno pozornost. Mala se je smehljala, a je bila hkrati malo zmedena. Prav težko je bilo gledati. Tako pridna je bila, tako zadovoljna – ali je spala ali pa se smehljala. Zakaj je ne pusti v miru? Očitno ji ni nič manjkalo! Njen oče je kasneje komentiral vedenje moje prijateljice: »Otroku krade energijo.«

https://onaplus.delo.si/slovenka-ki-zivi-v-boliviji-zakaj-tukaj-otroci-ne-jocejo

Želja mladoletnega otroka ni nujno njegoca korist. Kaj je otrokova korist, potreba , kje so meje, kaj zmore, kaj je zanj nevarno….to sodi v starsevkso odgovornost in je dolzan stars odlocati o takih stvareh, ne pa golo slediti otrokovim zeljam. In ko so v neki druzbeni situaciji postavljena pravila, so povecini z nekim namenom in jih mora vizavi otroka, stars tudi v okviru svoje starsevske odgovornosti , upostevati pri svojem odlocanju, kaj bo otroku dovolil, omogocil in kaj ne.  Ko bo otrok rekel, da hoce skociti z okna, verjetno stars te njegove zelje ne bo uresnicil in mu dovolil. Poleg tega je stars odgovoren ne samo za svojega otroka ampak tudi za skodo , ki jo otrok s svojim ravnanjem povzroci drugim. In je treba upostevati ne samo varnost in korist lastnega otroka, pac pa tudi druge. Jaz in moj oce sva npr  na smuciscu pred leti dozivela hudo nesreco, samo cudo je, da sem jaz sploh prezivela, vse pa samo zato , ler stars ni uposteval pravila, da otrok ne sme na vlecnico (sidro) in ker mu delavci tam tega niso preprecili oz so ju spustili na sidro ,ne glede na ogromen napis pred vlecnico.  No upam vsaj, da so starsi , ki slepo sledijo zeljam otroka

Ja, tudi to vidiš, da starši vlečejo male otročke na črne smučarske proge. Potem pa jok in stok. Logično. Črna proga je primerna samo za dobro pripravljene smučarje. Ne pa za otročke, ki komaj  znajo malce vijugat. Vlečejo jih pa na poledenelo črno progo.